V novih napadih teroristične organizacije YPG/PKK na civilna območja v Alepu sta umrla dva civilista, v ločenem napadu SDF pa je umrla ena oseba. Skupno je bilo ranjenih 13 civilistov. Zaradi spopadov so oblasti pozvale prebivalce, naj se izogibajo konfliktnim območjem.

Prizadevanja za posredovanje miru med Turčijo in kurdsko militantno skupino PKK imajo "pozitiven vpliv" na Kurde v Siriji, ki si prav tako želijo dialoga z Ankaro, je dejal eden od visokih uradnikov. Kurdi v Siriji poročajo, da so mirovni pogovori s Turčijo in PKK, ki so privedli do razorožitve skupine, pozitivno vplivali na severovzhod države.

Kurdska delavska stranka (PKK) je sporočila, da ne bo nadaljevala z mirovnim procesom s Turčijo, dokler Ankara ne izpusti njihovega zaprtega voditelja Abdullaha Öcalana. Visoki poveljnik PKK je za AFP dejal, da je izpustitev Öcalana in uradna priznanje kurdskega naroda v Turčiji pogoj za nadaljnja pogajanja.

Po 26 letih v turškem zaporu ima Abdullah Ocalan, vodja Kurdske delavske stranke (PKK), ključno vlogo v prizadevanjih Ankare za končanje štiri desetletja trajajoče vstaje. Trije turški poslanci so obiskali Ocalana, da bi nadaljevali mirovni proces po majski napovedi PKK o razorožitvi.

Turška parlamentarna delegacija se je sestala z zaprtim voditeljem Kurdske delavske stranke (PKK) Abdullahom Ocalanom, da bi razpravljali o razorožitvi in implementaciji dogovora s sirsko vlado ter Sirskimi demokratičnimi silami (SDF). Srečanje je del mirovne pobude za končanje desetletja trajajočega konflikta.

Turški parlamentarni odbor je glasoval za srečanje z voditeljem kurdskih militantov Abdullahom Ocalanom v zaporu, kar je del nove mirovne pobude. Ocalan, ki je zaprt na otoku Imrali blizu Istanbula od leta 1999, ostaja vplivna osebnost med Kurdi in ključna za napredek mirovnega procesa, katerega cilj je končati desetletja trajajočo vstajo. Predsednik Tayyip Erdogan je nakazal, da bi bil pripravljen, da Ocalan nagovori poslance.

Kurdistanska militantna skupina PKK je sporočila, da je umaknila svoje sile iz ključnega obmejnega območja v severnem Iraku. Ta poteza naj bi podprla mirovni proces s Turčijo. PKK je umik izvedel v skladu s prizadevanji za umiritev razmer s turško vlado.

V Kölnu je več tisoč Kurdov protestiralo za izpustitev voditelja Kurdske delavske stranke (PKK) Abdullaha Ocalana, ki je od leta 1999 zaprt na turškem otoku v Marmarskem morju. Po navedbah kölnske policije se je protesta udeležilo več tisoč ljudi, organizatorji pa so prijavili demonstracijo s 15.000 udeleženci.

V Kölnu se je zbralo okoli 15.000 ljudi, ki so protestirali za izpustitev Abdullaha Öcalana, ustanovitelja PKK. Policija je poročala, da je protest potekal mirno. Öcalan ostaja v zaporu kljub koncu oboroženega boja Kurdske delavske stranke.

Finska policija preiskuje tri moške kurdskega porekla zaradi suma financiranja kurdske organizacije PKK, ki je označena kot teroristična. Policija je zahtevala pripor za osumljence.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je napovedal "novo fazo" v prizadevanjih za končanje nasilja kurdskih militantov in nakazal, da je odprt za idejo, da bi zaprti voditelj PKK Abdullah Ocalan nagovoril zakonodajalce. Erdogan je izjavil, da je imel "zelo konstruktivne" pogovore z voditelji pro-kurdske stranke DEM, ki so pozvali k ideji, da bi Ocalan nagovoril parlamentarno komisijo o razorožitvi PKK, ter pozval vse akterje k prispevku.

Nemške oblasti so v Hamburgu aretirale visokega predstavnika teroristične skupine PKK. 54-letnega osumljenca so aretirali zaradi suma članstva in vodenja v teroristični organizaciji.

Iraški zunanji minister Fuad Hussein je pozval kurdske separatistične borce, ki so se umaknili na sever države, naj se razorožijo. Turški zunanji minister Hakan Fidan pa je izjavil, da je odločitev PKK o razpustitvi pozitivna in da je konec njenih oboroženih aktivnosti v Turčiji, Iraku, Siriji in Iranu ključen za regionalno stabilnost.

Kurdski PKK je napovedal umik vseh svojih sil iz Turčije v severni Irak, s čimer se začenja druga faza mirovnega procesa. Stranka, ki se je maja uradno odpovedala oboroženemu boju, je pozvala Ankaro k zaščiti mirovnega procesa.

PKK je napovedala umik svojih borcev iz Turčije, kar je nadaljnji korak v mirovnem procesu med Kurdi in Ankaro, ki poteka že nekaj mesecev. V konfliktu med PKK in turško vlado je umrlo že več deset tisoč ljudi.

PKK je uradno napovedala umik vseh svojih sil iz Turčije v severni Irak. Stranka kurdskih delavcev (PKK) je maja uradno opustila 40-letni oboroženi boj.

Že sedmo leto protestirajo mame v Diyarbakırju v Turčiji proti teroristični organizaciji PKK, ki naj bi ugrabila njihove otroke. Protesti so se začeli s Hacire Akar, ki je rešila svojega sina iz PKK, in so prerasli v največji civilni protest v regiji proti tej organizaciji. Mame vztrajajo, da bodo nadaljevale z bojem, dokler se njihovi otroci ne vrnejo domov, in zahtevajo Turčijo brez terorizma.

Pakistan je na izrednem srečanju OIC nasprotoval izraelskemu načrtu 'Velikega Izraela' in opozoril, da ogroža mir. Podkancler Ishaq Dar je predstavil sedem točk za končanje vojne v Gazi in dosego trajnega miru v Palestini, pozivajoč muslimanske države k odločnemu ukrepanju. Tunizijski zunanji minister Mohamed Ali Nafti je pozval ZN, da ukrepajo proti vojnim zločinom v Palestini.

Matere borcev iz prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK) so pozvale k amnestiji za svoje otroke in končanju desetletij trajajoče smrti. Apel so izrekle pred turško parlamentarno komisijo, ki nadzira razorožitev skupine.

V bližini turškega parlamenta v Ankari je bil zažgan avtomobil, kar je opomin na desetletja trajajoči konflikt s Kurdsko delavsko stranko (PKK). Incident se je zgodil nekaj ur pred srečanjem komisije, ki nadzira razorožitev skupine, kjer naj bi spregovorile družine žrtev. Uradniki so potrdili, da je osumljenec v priporu in ima zgodovino duševnih težav in kriminala.

Politične stranke CHP in MHP ter predsednik turškega parlamenta Numan Kurtulmuş so objavili spominska sporočila ob 8. obletnici smrti 15-letnega Erena Bülbüla in višjega podčastnika Ferhata Gedika. Spominjali so se njune smrti, ki se je zgodila 11. avgusta 2017 v okrožju Maçka v Trabzonu med spopadom s pripadniki teroristične organizacije PKK.

Turški parlament je ustanovil komisijo, ki bo nadzirala razorožitev Kurdske delavske stranke (PKK) po pozivu zaprtega voditelja Abdullaha Ocalana. Komisija bo nadzirala mirovno pobudo in si prizadevala za pravne in politične rešitve.

Turška nacionalna obveščevalna služba (MİT) je v tajni operaciji uspešno pripeljala dva svoja uslužbenca iz rok PKK v Turčijo. Žal je eden od uslužbencev med operacijo umrl. Različni viri poročajo o tem dogodku, pri čemer nekateri poudarjajo, da je operacija potekala z veliko mero tajnosti.

Družine v turškem mestu Muş, katerih otroke je ugrabila teroristična organizacija PKK, nadaljujejo s protestom pred sedežem pokrajinskega odbora stranke DEM. Pozivajo k predaji teroristov in podpirajo proces "Turčija brez terorizma", z upanjem na ponovno združitev s svojimi pogrešanimi otroki.

Ameriška vojaška baza al-Shaddadi v vzhodni Siriji je gostila srečanje, na katerem so razpravljali o umiku teroristične skupine YPG, sirskega krila PKK, iz regije Deir ez-Zor. Dogodek je potekal ob prisotnosti Ferhata Abdija Şahina, vodje omenjene skupine. Vzporedno s tem poročajo o vračanju sirskih beguncev. V Sirijo se je preko mejnega prehoda Jdeidat Yabous vrnilo 72 sirskih beguncev iz Libanona v sklopu prostovoljnega programa, ki ga organizira UNHCR. Gre za prvi organiziran konvoj prostovoljnih vračanj beguncev.

Veysi Aktaş, ki je bil od leta 1994 zaprt zaradi vodenja PKK, je bil izpuščen iz zapora İmralı. Aktaş je bil leta 2019 opažen, da sedi neposredno ob Öcalanu med njegovim video nagovorom PKK.

DEM Partija je po obisku delegacije na otoku İmralı, kjer se nahaja zaprti vodja Kurdske delavske stranke (PKK) Abdullah Öcalan, objavila sporočilo. Stranka je potrdila, da so potekale izmenjave mnenj glede aktualnih zadev. Podrobnosti o vsebini pogovorov niso bile razkrite, vendar je obisk in izjava deležna pozornosti zaradi občutljive narave Öcalanovega položaja in njegovega vpliva na kurdsko vprašanje.

Predsednik turškega parlamenta Numan Kurtulmuş je pozval politične stranke, naj določijo svoje predstavnike za "Komisijo za Turčijo brez terorja". Ta komisija, ki naj bi štela 51 članov, bo odigrala pomembno vlogo po umiku oborožene skupine iz Kurdske delavske stranke (PKK). Stranke so imele čas do četrtka, 17. ure, da predlagajo svoja imena. Po poročanju naj bi imela vladajoča Stranka pravičnosti in razvoja (AK Parti) 21 predstavnikov, opozicijska Republikanska ljudska stranka (CHP) pa 10.

Delegacija Stranke demokracije in enakosti (DEM Parti) je ponovno obiskala otok İmralı, kjer se nahaja vodja PKK Abdullah Öcalan. Stranka je poudarila, da njihova prizadevanja za 'Turčijo brez terorja' nadaljujejo, s tem obiskom pa so nadaljevali svojo dejavnost v tej smeri. Obisk naj bi bil del njihovih prizadevanj za vzpostavitev miru in dialoga.

Mednarodni mediji so nadaljevali s poročanjem o pomembnih poudarkih govora predsednika Alijeva na III. Globalnem medijskem forumu v Šuši, ki se je osredotočal na »Digitalne tranzicije: Krepitev informacijske in medijske odpornosti v dobi umetne inteligence«. V Ankari so razpravljali tudi o možnostih sodelovanja med turškim in azerbajdžanskim tožilstvom, med drugim ob obisku delegacije azerbajdžanskega glavnega tožilca Kamrana Alijeva. Turški predsednik Erdoğan je ponovno poudaril, da bo koridor Zangezur koristil vsem državam v regiji, ne le Azerbajdžanu, Armeniji in Turčiji. Potencialni nenadni mir med Turčijo in PKK je bil ocenjen kot prelomnica v turški zgodovini, ki sproža vprašanja o njegovem vplivu na politiko države.

Turški predsednik Tayyip Erdogan je v telefonskem pogovoru s sirskim predsednikom izrazil obsodbo izraelskih napadov na Sirijo, ki jih je označil za 'nesprejemljive'. Hkrati se Erdogan v domači politiki spopada s tveganjem izgube podpore med nacionalističnimi volivci zaradi napredovanja mirovnega procesa z delavci Kurdske delavske stranke (PKK). Njihovo odlaganje orožja je bilo s strani nekaterih označeno kot politična poteza, Erdoganovo pozivanje k široki parlamentarni podpori procesu pa je naletelo na nasprotovanje.