Potniško letalo Boeing 767-224 ruske letalske družbe Utair, ki je bilo na poti iz Dubaja v Moskvo, se je moralo v četrtek, 8. januarja 2026, zaradi tehničnih težav vrniti na letališče Al Maktum. Kmalu po vzletu je posadka oddala signal za nevarnost (squawk 7700) in začela krožiti nad Perzijskim zalivom, da bi porabila odvečno gorivo pred pristankom. Po navedbah ruskega nadzornega organa Rostransnadzor je bila vzrok za incident močna vibracija pogonskega agregata. Na krovu letala je bilo več kot 200 potnikov, ki so po navedbah prevoznika varno pristali v Dubaju. Generalni konzulat Ruske federacije v Dubaju je sporočil, da so potnikom zagotovili oskrbo in namestitev v hotelu, medtem ko prevoznik pripravlja nadomestni let. Incident poudarja ponavljajoče se težave z vzdrževanjem ruskih letal zahodne izdelave, saj je isti zrakoplov avgusta 2024 že imel težave z zavornim sistemom ABS na poti v Dušanbe. Strokovnjaki opozarjajo, da so tovrstne tehnične napake lahko posledica oteženega dostopa do originalnih rezervnih delov zaradi mednarodnih sankcij proti Rusiji. Čeprav je letalska družba Utair zagotovila, da je pristanek potekal po standardnih postopkih in varnost potnikov ni bila ogrožena, podatki o letu kažejo na resnost situacije ob oddaji mednarodnega signala za klic v sili.

Ameriški senat obravnava predlog zakona, ki predvideva uvedbo carin v višini najmanj 500 odstotkov na blago iz držav, ki še naprej uvažajo ruske energente. Poleg Srbije bi lahko bil prizadet tudi Bosna in Hercegovina. Donald Trump je izrazil podporo zakonu.

Ameriški predsednik Donald Trump je podprl pobudo za uvedbo novega paketa sankcij proti Ruski federaciji, kar je v Washingtonu potrdil senator Lindsey Graham. Novi ukrepi so usmerjeni predvsem v omejevanje ruskih prihodkov iz prodaje nafte, pri čemer bodo pod udarom tudi tuji kupci ruskih energentov. Gre za stopnjevanje gospodarskega pritiska na Moskvo, s katerim želi ameriška administracija omejiti finančne vire za rusko vojaško dejavnost. Ta poteza sledi Trumpovim predhodnim opozorilom, da bodo države, ki trgujejo z Rusijo, občutile posledice v obliki sekundarnih sankcij. Posebna pozornost je namenjena kupcem ruske nafte, saj želi Washington prekiniti ključne poti za financiranje ruskega proračuna. Čeprav Moskva uradno trdi, da je njeno gospodarstvo postalo odporno na zahodne omejitve, ameriška stran verjame, da bodo novi ukrepi povzročili dodatne težave ruskemu energetskemu sektorju. Odločitev o sankcijah predstavlja del širše strategije Trumpove administracije, ki vključuje tudi grožnje s carinami za države, ki ne sledijo ameriški zunanji politiki. Vključitev Lindseyja Grahama v proces potrjuje, da znotraj republikanske stranke obstaja podpora za ostrejši pristop do Kremlja, kljub včasih nepredvidljivi retoriki predsednika Trumpa.

Novi članki so razkrili, da si je ameriški predsednik Donald Trump prizadeval za prevzem nadzora nad Grenlandijo, tudi z vojaško intervencijo, pri čemer je kot razlog navajal potrebo ZDA po zagotavljanju lastne varnosti. Njegovo zanimanje za Grenlandijo je povezano tudi s strateškimi minerali, ki jih skriva ozemlje. Te poteze so povzročile napetosti med grenlandskimi in danskimi politiki, kar je povzročilo razpoke v njunih odnosih. Obenem se pojavljajo tudi informacije, da Trump išče načine za opremljanje Bele hiše.

Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo resno zaskrbljenost zaradi ameriškega zajetja tankerja »Mariner« v severnem Atlantiku in ga označilo za nezakonito operacijo. Zahtevalo je, da ZDA nemudoma prekinejo z nezakonitimi dejanji in se vrnejo k spoštovanju mednarodnega prava. Poudarili so, da so ZDA imele podatke o pripadnosti plovila.

Evropska unija je v letu 2025 ostala ključna uvoznica ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), pri čemer so evropska pristanišča sprejela kar 76,1 % celotnega izvoza iz strateškega projekta Yamal LNG v Sibiriji. Po podatkih analize nevladne organizacije Urgewald in sledilnika plovil Kpler je Kremelj s temi posli lani zaslužil približno 7,2 milijarde evrov. Ta ugotovitev je v neposrednem nasprotju z uradno zavezo Bruslja, da bo do leta 2027 popolnoma odpravil uvoz ruskih energentov in s tem omejil financiranje ruske vojaške agresije v Ukrajini. Poročilo izpostavlja, da se količine uvoženega plina z ruskega arktičnega območja niso zmanjšale, temveč so evropski terminali postali osrednja logistična vozlišča za ruski plin. Takšna energetska politika sproža ostre kritike, saj države članice EU z nadaljnjim kupovanjem energentov posredno financirajo proračun Ruske federacije v času trajajočih spopadov. Kljub napovedim o strožjih ukrepih podatki kažejo na močno odvisnost nekaterih evropskih držav od ruskih virov, kar otežuje izvajanje sprejetih sankcij. Analitiki opozarjajo, da bodo prihodnji meseci ključni za verodostojnost energetske politike EU. Medtem ko Bruselj pripravlja nove pakete omejevalnih ukrepov, dejansko stanje na trgu kaže na razkorak med politično retoriko in gospodarsko realnostjo. Brez odločnejših premikov pri diverzifikaciji virov in strožjem nadzoru nad uvozom plina bo cilj o popolni energetski neodvisnosti od Rusije do leta 2027 težko dosegljiv.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Donald Trump je podprl zakon o sankcijah proti Rusiji, ki predvideva uvedbo do 500-odstotnih carin za države, ki uvažajo rusko nafto. Predlog zakona, imenovan "Zakon o sankcioniranju Rusije 2025", vključuje sekundarne carine za kupce in preprodajalce ruske energije, kar povzroča zaskrbljenost v Indiji zaradi potencialnih gospodarskih in diplomatskih posledic.

Indijski rafinerijski velikan Reliance Industries (RIL) je ostro zanikal poročila, da naj bi v njegovo rafinerijo Jamnagar v januarju prispela ruska surova nafta. Zasebni predelovalec nafte je v izjavi na družbenem omrežju X poročanje tiskovne agencije Bloomberg, ki se je sklicevala na podatke podjetja Kpler, označil za popolnoma neresnično. Bloomberg je pred tem poročal, da so proti omenjeni rafineriji na poti tri plovila, natovorjena z rusko nafto. Vodstvo družbe Reliance Industries je poudarilo, da rafinerija Jamnagar v zadnjih treh tednih ni sprejela nobene pošiljke ruske surove nafte. Prav tako podjetje v celem mesecu januarju ne pričakuje nobenih dobav iz Rusije. Ta izjava prihaja v času, ko so indijski uvozniki pod drobnogledom zaradi spoštovanja mednarodnih sankcij in cenovnih kapic, ki so bile uvedene za rusko nafto po začetku agresije na Ukrajino.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je 28 kanadskim državljanom trajno prepovedalo vstop v Rusijo, ker naj bi promovirali neonacistično ideologijo. Prepoved je odgovor na sankcije, ki jih je uvedla Ottawa.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je le nekaj dni po zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura prevzela nadzor nad naftno industrijo Venezuele. Po doseženem dogovoru bo država Združenim državam Amerike dobavila od 30 do 50 milijonov sodčkov surove nafte, kar predstavlja ključen korak pri stabilizaciji ameriškega energetskega trga in neposreden poseg v gospodarstvo te južnoameriške države. Nadzor nad prodajo nafte ZDA omogoča upravljanje z ogromnimi finančnimi sredstvi, ki so bila prej pod neposrednim nadzorom Madurovega režima. Poteza sledi obdobju intenzivnih političnih napetosti in neposrednih pogajanj med Washingtonom in Caracasom. ZDA so s tem dejanjem utrdile svojo vlogo glavnega arbitra v venezuelski naftni prihodnosti, hkrati pa si zagotovile energetske surovine po ugodnih pogojih. Ta razvoj dogodkov pomeni korenit zasuk v regionalni geopolitiki, saj so ZDA s finančnim in fizičnim nadzorom nad izvozom nafte dejansko prevzele vodenje najpomembnejšega venezuelskega gospodarskega sektorja, medtem ko se država še vedno spopada z notranjo politično nestabilnostjo.

Nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) je objavil kritično analizo srbskega gospodarstva, v kateri državi napoveduje težke ekonomske čase. Po poročanju časnika so glavni razlogi za gospodarsko nazadovanje Srbije množično nezadovoljstvo državljanov, ameriške sankcije proti Naftni industriji Srbije (NIS) ter domnevni zlom zunanje politike predsednika Aleksandra Vučića. Analiza poudarja, da se je Vučićeva strategija vzdrževanja dobrih odnosov z vsemi svetovnimi velesilami izkazala za neuspešno v trenutnih geopolitičnih razmerah. Posebej izpostavljajo vpliv sankcij na energetski sektor, ki neposredno omejujejo delovanje NIS, kar v kombinaciji z notranjepolitičnimi pritiski in protesti državljanov ustvarja nestabilno okolje za tuje naložbe in dolgoročno gospodarsko rast države.

Tiskovni predstavnik iranskega ministrstva za zunanje zadeve Esmaeil Baghaei je v uradni izjavi poudaril, da iranske oborožene sile ostajajo v stanju polne pripravljenosti za obrambo države. Njegov odziv je sledil nedavnim navedbam in grožnjam s strani Izraela in Združenih držav Amerike glede morebitnih novih vojaških posegov proti Iranu. Baghaei je tovrstne grožnje označil za del širše psihološke vojne in medijskega pritiska, ki naj bi bil usmerjen v destabilizacijo države. Po besedah tiskovnega predstavnika iranske oblasti pozorno spremljajo dejavnosti nasprotnikov in ne bodo dopustile nikakršne malomarnosti pri zaščiti suverenosti Irana. Poudaril je, da so oborožene sile odločene braniti domovino z vsemi razpoložljivimi sredstvi, medtem ko medijske špekulacije o napadih interpretirajo kot že znano strategijo stopnjevanja napetosti. Izjava odraža vztrajanje Teherana pri obrambni drži sredi zaostrenih regionalnih varnostnih razmer.

Ruska mornarica je v Atlantski ocean napotila podmornico in več drugih vojaških plovil, da bi zaščitila venezuelski naftni tanker Marinera, ki se je skušal izogniti ameriškemu zasegu. Ladja, ki so jo ameriške oblasti sprva skušale prestreči v Karibskem morju, je med pobegom proti Rusiji spremenila zastavo in se registrirala pod rusko, trenutno pa se nahaja v bližini irske obale. Združene države Amerike so v regijo poslale svoje vojaške sile, ki so se pripravljale na morebitno misijo zajetja plovila, vendar je Rusija uradno zahtevala takojšnjo ustavitev pregona. Dogodek je sprožil resne diplomatske napetosti med Washingtonom in Moskvo, saj slednja tanker Marinera obravnava kot del svoje strateške flote. Tanker naj bi bil del t. i. flote v senci, ki državam pod sankcijami omogoča izvoz energentov na svetovni trg. Prisotnost ruske podmornice v bližini obal Evropske unije in Združenega kraljestva je povzročila dodatno zaskrbljenost glede varnostnih razmer v severnem Atlantiku in možnosti neposrednega vojaškega spopada med velesilama. Moskva je jasno sporočila, da bo branila plovilo, kar še dodatno otežuje ameriške prizadevanja za uveljavitev mednarodnih sankcij proti Venezueli.

Ameriški energetski velikan Chevron je v smeri Venezuele napotil floto vsaj enajstih naftnih tankerjev, kar predstavlja eno največjih pomorskih operacij podjetja v zadnjih mesecih. Ladje so namenjene v pristanišči José in Bajo Grande, kjer bodo naložile surovo nafto. To povečanje aktivnosti sledi pridobitvi posebnih dovoljenj s strani ameriške vlade, saj je Chevron trenutno edino podjetje iz Združenih držav Amerike, ki mu je dovoljeno izvažati nafto iz te južnoameriške države kljub siceršnjim sankcijam. Operacija se izvaja v času političnih pretresov in sprememb v regiji, vendar Chevron zagotavlja, da vsi postopki potekajo v skladu z veljavno zakonodajo in predpisi. Podjetje si prizadeva doseči najvišjo raven proizvodnje po oktobru lanskega leta, kar bi okrepilo njegov položaj na trgu. Pošiljka enajstih tankerjev kaže na ponovno oživljanje naftne industrije v Venezueli pod nadzorom ameriškega kapitala, medtem ko preostali del izvoza ostaja na zgodovinsko nizki ravni.

Po poročilih so Združene države izvedle več bombnih napadov na venezuelsko prestolnico Caracas, nakar je Donald Trump zatrdil, da so ZDA izvedle napade. Svet se je odzval na ameriško bombardiranje Venezuele in zajetje Nicolása Madura. Poročila nakazujejo, da je sprememba režima visoko na agendi Bele hiše, ko gre za Venezuelo, vendar končni cilj morda ni zgolj ponovna vzpostavitev demokracije.

Zaveznice Venezuele, med njimi Kolumbija, Kuba, Iran in Rusija, so ostro obsodile vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki se je odvilo po poročilih o eksplozijah v Caracasu in drugih delih države. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je izrazil globoko zaskrbljenost nad dogodki, ki jih je Nicolás Maduro pred svojim zajetjem označil za hudo ameriško agresijo. Napad je neposredna eskalacija napetosti, ki so se stopnjevale že od leta 2025, ko so ZDA izvajale vojaške operacije proti domnevnim narkokartelom v regiji. Medtem ko so zaveznice Caracasovih oblasti napad označile za kršitev mednarodnega prava, so se v Argentini na novice o zajetju Madura odzvali z odobravanjem. Predsednik Javier Milei je proslavil aretacijo venezuelskega voditelja, kar kaže na globoko ideološko razpoko v latinskoameriški regiji. Izrael je prek vodje opozicije Yairja Lapida poslal opozorilo iranskemu režimu, naj pozorno spremlja usodo svojih zaveznikov v Južni Ameriki, Španija pa je pozvala k pogajalskemu izhodu iz nastale krize.

Venezuelanski obrambni minister Vladimir Padrino López je po ameriških vojaških napadih na državo napovedal množično namestitev vojaških sredstev. Po poročanju tujih medijev so se napadi končali z zajetjem predsednika Nicolása Madura, kar je Padrino López označil za največjo žalitev v zgodovini države. Minister je poudaril, da se bo Venezuela odločno uprla prisotnosti tujih tropskih sil na svojem ozemlju in da so oborožene sile pripravljene na odpor proti invaziji. Napetosti med državama so se stopnjevale dalj časa, situacija pa je dosegla vrhunec z neposrednim vojaškim posredovanjem Združenih držav Amerike. Padrino López je v svojem nagovoru javnosti zatrdil, da suverenost države ostaja njihova prioriteta, kljub dramatičnemu razvoju dogodkov in aretaciji ključnih voditeljev režima. Dogajanje v Caracasu sproža vprašanja o prihodnji stabilnosti regije in odzivu preostalih latinskoameriških držav na prisilno spremembo oblasti v Venezueli.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, napovedal vzpostavitev ameriške uprave v Venezueli. Trump je pojasnil, da bodo Združene države upravljale državo vse do dosežene ustrezne tranzicije oblasti, hkrati pa je napovedal, da bodo ameriška naftna podjetja prevzela nadzor nad venezuelskimi zalogami nafte. Operacija, ki je bila uradno izvedena pod pretvezo boja proti trgovini z drogami, po Trumpovih besedah predstavlja oživitev Monrojeve doktrine. Predsednik Trump je izpostavil, da so Združene države odločene popraviti stanje v venezuelskem naftnem sektorju, ki ga je označil za neuspešnega. V okviru nove politike bodo največje ameriške naftne družbe v obnovo dotrajane energetske infrastrukture vložile več milijard dolarjev. Ta poteza sledi obdobju zaostrovanja sankcij in blokad, ki so ohromile venezuelsko gospodarstvo, zdaj pa ZDA z neposrednim nadzorom nad viri načrtujejo stabilizacijo proizvodnje črnega zlata v svoj prid.

Ameriški predsednik Donald Trump je v javnih nastopih ostro napadel venezuelske oblasti in jih obtožil enostranskega prilaščanja nafte, ki naj bi po njegovih trditvah pripadala Združenim državam Amerike. Trump je poudaril, da je Venezuela z neupravičenim prisvajanjem in prodajo te nafte na svetovnem trgu povzročila nepopravljivo škodo ameriškemu naftnemu sektorju. V luči teh dogodkov je napovedal, da bodo ZDA zahtevale polno odškodnino za oškodovana ameriška podjetja. Predsednik je izpostavil, da bo obnova uničene naftne infrastrukture v Venezueli zahtevala večmilijardne naložbe, ki jih ZDA nameravajo financirati s sredstvi, pridobljenimi neposredno od ameriških energetskih korporacij kot del bodočega dogovora o nadzoru nad viri. Njegove izjave sledijo nedavni stopnjevalni retoriki, v kateri je venezuelsko vlado označil za tujo teroristično organizacijo, kar nakazuje na pripravljenost za uporabo skrajnih gospodarskih in vojaških ukrepov za zaščito ameriških interesov v regiji.

Predsednik pariškega sodišča Peimane Ghaleh-Marzban je v torek, 7. januarja 2025, ostro obsodil poročila o morebitnih ameriških sankcijah proti francoskim sodnikom, ki so obravnavali primer stranke Nacionalni zbor (RN). Ghaleh-Marzban je poudaril, da bi takšne grožnje, če bi se uresničile, pomenile nesprejemljivo in nedopustno vmešavanje v notranje zadeve Francije. Odziv sodstva sledi razkritjem v nemškem mediju Der Spiegel, po katerih naj bi administracija Donalda Trumpa načrtovala ukrepe proti evropskim uradnikom zaradi domnevne cenzure. Med tarčami ameriškega State Departmenta naj bi bili trije sodniki, ki so na prvi stopnji obsodili voditeljico skrajne desnice Marine Le Pen. Francoska javnost in pravosodni organi so na napovedi odreagirali z zaskrbljenostjo glede neodvisnosti sodstva. Primer se nanaša na obsodbo Le Penove in stranke RN v zadevi fiktivnih zaposlitev v Evropskem parlamentu, ki zdaj prehaja v pritožbeno fazo na višjem sodišču.

Slovaški premier Robert Robert Fico je v svojem zadnjem video nagovoru ostro kritiziral trenutno politiko Evropske unije do Rusije in opozoril, da bi ta lahko unijo pripeljala do roba prepada. Po Ficovih besedah so dosrejšnji ukrepi, ki vključujejo finančno pomoč Ukrajini v višini 280 milijard evrov, številne svežnje sankcij in zamrznitev ruskega premoženja, nevarni za prihodnost evropske povezave. Fico meni, da sovraštvo do Rusije narekuje odločitve Bruslja, ki bi po njegovem mnenju lahko imele nepopravljive posledice za države članice. Slovaški premier se je posebej obregnil ob potrjene vojaške kredite in finančno podporo, ki jo Evropska unija namenja Ukrajini za vojno z Rusijo. Njegove izjave odražajo naraščajoča razhajanja znotraj unije glede vprašanja vojaške pomoči in gospodarskih omejitev proti Moskvi. Fico, ki je znan po svojem zadržanem odnosu do nadaljnjega oboroževanja Ukrajine, je s tem ponovno poudaril suverenistično držo Slovaške znotraj evropskih institucij, hkrati pa opozoril na tveganja, ki jih prinaša stopnjevanje napetosti z Rusijo.

Republikanski zakonodajalci v Združenih državah Amerike so večinsko podprli potezo predsednika Donalda Trumpa, ki je v obsežni vojaški operaciji odredil zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Medtem ko večina desno usmerjenih politikov hvali odločnost Bele hiše pri odstavitvi Madura, se znotraj gibanja MAGA pojavljajo tudi kritični glasovi. Ti opozarjajo na nevarnost zapletanja v novo dolgotrajno vojno na tujih tleh, kar bi lahko destabiliziralo regijo in izčrpalo ameriške vire. Operacija, ki so jo ameriške posebne enote izvedle v Caracasu, predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in stopnjevanja pritiska na venezuelski režim. Kritiki Trumpove administracije poudarjajo, da gre za nevaren in mednarodnopravno sporen korak, ki bi lahko sprožil širšo tragedijo v Južni Ameriki. Kljub notranjim razhajanjem v stranki glede vojaškega posredovanja, Trumpovi privrženci verjamejo, da bo ta akcija končala dolgoletno krizo v Venezueli in omejila vpliv narkokartelov, ki jih Washington povezuje z Madurovo vlado.

Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodríguez, je v nacionalnem nagovoru zahtevala od ameriškega predsednika Donalda Trumpa dokaz o življenju predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores. Rodríguezova je izjavila, da ne ve, kje se Maduro nahaja, potem ko je Washington napovedal njegovo zajetje v vojaški ofenzivi.

Ameriški generalni državni tožilec je napovedal, da bodo venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga deležni najstrožje kazni, kar dodatno stopnjuje napetosti med državama. Združene države Amerike že dlje časa obravnavajo Madura v okviru obtožb o trgovini z mormotiki in korupciji. Napoved o strogi kazni odraža odločnost ameriške administracije pri pregonu venezuelskega vodstva, ki ga Washington ne priznava kot legitimnega. V odzivu na ameriške grožnje je venezuelski generalni državni tožilec izjavil, da za varnost predsednika Madura in njegove žene neposredno odgovarja vlada Združenih držav Amerike. Venezuelska stran te napovedi interpretira kot neposreden napad na suverenost države in varnost njenih najvišjih predstavnikov. Diplomatski odnosi med Caracasom in Washingtonom ostajajo na najnižji točki, saj se obe strani spopadata z vprašanji legitimnosti in mednarodnega prava.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki elitne enote Delta Force zajeli dolgoletnega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo potrdil na družbenih omrežjih in jo označil za izjemen prikaz ameriške vojaške moči. Po poročanju tujih medijev so Madura in Floresovo z vojaškim helikopterjem prepeljali na ladjo USS Iwo Jima, od koder sta bila odpeljana v New York, kjer bosta sprožena kazenska postopka zaradi obtožb o narkoterorizmu in tihotapljenju mamil. Ameriško ministrstvo za pravosodje je objavilo novo obtožnico, ki Madura bremeni vodenja koruptivne in nelegitimne organizacije, vpletene v mednarodno trgovino s kokainom in posest težkega orožja. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale z Venezuelo in njeno naftno industrijo, dokler ne bo omogočen ustrezen prehod oblasti. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji in venezuelska opozicija dogodek pozdravili kot konec diktature, so Združeni narodi in več latinskoameriških držav opozorili na nevaren precedens in kršitve mednarodnega prava. V sami Venezueli so poročali o več deset smrtnih žrtvah med civilisti in vojaki, podpredsednica Delcy Rodríguez pa je ameriško posredovanje označila za imperialistično agresijo.

Ameriške oborožene sile so v noči na soboto izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za »briljantno« in potrdil, da sta bila zakonca Maduro s helikopterjem prepeljana na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder bosta prepeljana v New York. Tam se bosta soočila z obtožnico zaradi narkoterorizma, trgovine z mamili in nezakonitega posedovanja orožja. Napad so spremljale močne eksplozije v prestolnici Caracas, ki so bile usmerjene v strateške vojaške in komunikacijske objekte. Predsednik Trump je v izjavi za javnost napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo mogoča varna tranzicija oblasti. Prav tako je nakazal, da bodo v državo vstopila ameriška naftna podjetja, ki bodo obnovila tamkajšnjo energetsko infrastrukturo. Medtem ko so v delih Venezuele in med diasporo v Miamiju izbruhnila praznovanja, je podpredsednica Delcy Rodríguez dejanje označila za imperialistično agresijo in zahtevala dokaze o življenju predsednika. Mednarodna skupnost ostaja razdeljena; Združeni narodi opozarjajo na nevaren precedens, Rusija pa je izrazila globoko zaskrbljenost zaradi kršitve suverenosti.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki elitne enote Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za briljanten uspeh, ki je bil načrtovan več mesecev. Po navedbah Bele hiše sta bila Maduro in Floresova s helikopterjem prepeljana na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder bosta prepeljana v New York, kjer ju čaka sojenje zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in nezakonitem posedovanju orožja. Napad je vključeval serijo eksplozij v prestolnici Caracas, tarče pa so bili ključni vojaški in vladni objekti, vključno s predsedniško palačo. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je napad obsodila kot imperialistično agresijo in državljane pozvala k uporu, medtem ko so se v sosednji Kolumbiji že začeli pripravljati na morebiten množičen priliv beguncev. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele do varnega prehoda oblasti, hkrati pa je izrazil močan interes za obnovo in nadzor nad venezuelsko naftno industrijo, ki razpolaga z največjimi zalogami nafte na svetu.

Ameriške posebne enote so v bliskoviti nočni operaciji, imenovani "Popolna odločnost" (Operation Absolute Resolve), v prestolnici Caracas zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po obsežnih zračnih napadih na ključne vojaške objekte v Venezueli so Madura z letalom prepeljali v New York, kjer je trenutno zaprt in čaka na sodni postopek. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji napovedal, da bodo ZDA začasno "upravljale" z Venezuelo, prevzele nadzor nad njeno naftno infrastrukturo ter omogočile ameriškim podjetjem oživitev tamkajšnjega energetskega sektorja. Dogodek je sprožil ostre odzive po vsem svetu. Medtem ko so nekatere države in organizacije operacijo obsodile kot kršitev mednarodnega prava in suverenosti, je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno voditeljico države imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez. Slednja je dejanje označila za ugrabitev in poudarila, da Maduro ostaja edini legitimni predsednik. V Združenih državah Amerike so se v več mestih, vključno z New Yorkom, začeli protesti proti vojaškemu posredovanju, medtem ko je ameriško pravosodno ministrstvo proti Maduru že vložilo obtožnico zaradi narkoterorizma in tihotapljenja kokaina.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi ukazal obsežen napad na Venezuelo, ki je bil uspešno izveden. Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores naj bi bila prijeta in odpeljana iz države. Bela hiša se o domnevnih napadih v Venezueli še ni oglasila.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so ameriške sile aretirale v Caracasu in ju prepeljale v ZDA, kjer sta bila obtožena narkoterorizma in drugih zločinov. Maduro je bil zaprt v zloglasnem Metropolitanskem pripornem centru v Brooklynu. Varnostni svet ZN je sklical nujno sejo, da bi razpravljal o ameriški vojaški intervenciji v Venezueli.

Združene države Amerike so v soboto, 1. februarja 2026, izvedle obsežne zračne napade na cilje v Caracasu, med katerimi so ameriške posebne enote zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa sta bila zakonca Maduro že prepeljana iz države. Operacija, ki jo Washington opisuje kot ukrep za zamenjavo režima in boj proti narkoterorizmu, pomeni dramatično stopnjevanje dolgoletnih napetosti in prehod v odkrit oborožen spopad. Mednarodna skupnost se je na vojaško posredovanje odzvala z mešanimi občutki. Rusija, Iran in Kitajska so dejanje ostro obsodili kot "očitno oboroženo agresijo" proti suvereni državi in njenemu voditelju. Rusko zunanje ministrstvo je poudarilo svojo solidarnost z venezuelskim ljudstvom in opozorilo na nesprejemljivost uporabljenih izgovorov za napad. Nasprotno so države Evropske unije zavzele bolj zadržano držo in pozvale k previdnosti, medtem ko so države skupine BRICS in druge latinskoameriške države, vključno z Brazilijo in Mehiko, izrazile ogorčenje in zahtevale sklic Varnostnega sveta ZN. Operacija se je začela po več zaporednih napadih, ki so vključevali božične zračne operacije in napad Cie na doke v bližini Caracasa, za katere je Trump trdil, da so bili uporabljeni za tovorjenje drog. Dogodki predstavljajo vrhunec politike pritiska, ki se je začela s prvimi sankcijami leta 2006 in stopnjevala pod drugo Trumpovo administracijo, ki je v zadnjih mesecih leta 2025 sistematično krepila vojaško prisotnost v Karibskem morju.

Združene države Amerike so izvedle več zračnih napadov na venezuelsko prestolnico Caracas in druge venezuelske kraje. Predsednik Trump je izjavil, da so Madura in njegovo ženo aretirali in ju odpeljali iz države. Po navedbah virov blizu Trumpa naj bi podpredsednica Venezuele, Delsy Rodriguez, prevzela funkcijo začasne predsednice. Senatorji so izjavili, da bo Maduru sojeno v ZDA. Venezuelski minister za obrambo je zavrnil kakršna koli pogajanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci na Floridi izjavil, da ni navdušen nad ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, pri čemer je kot glavni razlog navedel trajajoči konflikt v Ukrajini. Trump, ki je v preteklosti pogosto poudarjal svoje dobre odnose z ruskim voditeljem, je tokrat zavzel bolj kritično držo, vendar je hkrati poudaril, da pred Putinom ne čuti strahu. Na vprašanje novinarjev, ali je na ruskega kolega jezen, je odgovoril nikalno, a dodal, da so dejanja Rusije v sosednji državi zanj nesprejemljiva. Poleg ukrajinskega vprašanja se je Trump dotaknil tudi razmer v Venezueli. Ameriška administracija je namreč obtožila venezuelskega predsednika Nicolása Madura sodelovanja z narko karteli, kar je privedlo do njegovega zajetja. Trump je ob tem zatrdil, da se o usodi Madura in razmerah v Venezueli s Putinom ni pogovarjal, čeprav je Rusija ameriško posredovanje v tej južnoameriški državi označila za oboroženo agresijo in zahtevala takojšnjo izpustitev Madura. Ta razvoj dogodkov kaže na ohlajanje odnosov med velesilama, ki so se v zadnjih mesecih zapletali predvsem zaradi nasprotujočih si interesov na območjih konfliktov.

Po ameriški vojaški operaciji, ki je pripeljala do aretacije Nicolása Madura, so ZDA izrazile namen »voditi« tranzicijo v Venezueli. Ameriški predsednik Trump trdi, da bo ZDA povrnila nafto, ki naj bi jo Venezuela ukradla, čeprav strokovnjaki dvomijo o pravni podlagi za takšno zahtevo. Operacija je povzročila padec cen nafte. Senator Schumer je kritiziral Trumpovo odločitev kot kršitev mednarodnega prava, medtem pa je danski veleposlanik opozoril na obrambne vezi glede ozemlja Grenlandije po provokativnem zapisu MAGA.

Združene države Amerike so izvedle obsežen napad na Venezuelo, zaradi česar je venezuelska vlada to dejanje označila za imperialistični napad in pozvala državljane k protestom. Predsednik Maduro je razglasil izredno stanje. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je sporočila, da Madura in njegovo ženo čaka sojenje v New Yorku zaradi obtožb o trgovini z mamili in narkoterorizmu. ZDA naj bi med prehodnim obdobjem 'upravljale' Venezuelo, kar odpira nova pravna vprašanja.

V dramatičnem preobratu mednarodnih odnosov so Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so aretirale dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Trump je v izjavi iz svojega letovišča Mar-a-Lago potrdil, da bo Washington začasno upravljal državo z namenom zagotovitve varnosti in izvedbe pravičnih volitev. Madura so po aretaciji prepeljali v New York, kjer se bo spopadal z obtožbami zaradi trgovine z mamili. Napovedano je tudi, da bodo ameriška naftna podjetja prevzela nadzor nad venezuelskimi zalogami nafte, ki so največje na svetu, z namenom obnove uničene infrastrukture. Dogajanje je sprožilo ostre odzive po svetu. Iran je ZDA opozoril, naj se ne vmešavajo v notranje zadeve drugih držav, in zagrozil, da bodo ameriške vojaške baze v regiji postale legitimne tarče, če bo Washington nadaljeval s tveganimi dejanji. Vietnam je izrazil globoko zaskrbljenost nad aretacijo in pozval k zadržanosti vseh vpletenih strani. Medtem se je v Venezueli sestalo ustavno sodišče, ki je za začasno predsednico imenovalo Delcy Rodríguez, vendar ostaja vprašljivo, kako se bo njena avtoriteta uveljavljala ob ameriški vojaški prisotnosti. Varnostni svet ZN se bo o krizi sestal v ponedeljek, generalni sekretar Antonio Guterres pa je dejanja ZDA označil za nevaren precedens.

Ameriške oborožene sile so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Caracasu, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh operacije, imenovane "Operation Absolute Resolve" (Operacija popolna odločenost), in poudaril, da je bila akcija izvedena brez ameriških žrtev. Trump je operacijo utemeljil kot ključno za uresničevanje strategije "Amerika na prvem mestu" (America First) ter kot nujno zaustavitev pretoka nezakonitih drog v Združene države Amerike. Pravosodno ministrstvo ZDA je hkrati objavilo obtožnico proti Maduru zaradi sodelovanja v narko-teroristični zaroti. Predsednik Trump je v pogovoru za medije napovedal, da bodo Združene države Amerike v prihodnje močno vpletene v venezuelsko naftno industrijo, saj država razpolaga z največjimi zalogami nafte na svetu. Ob sklicevanju na Monroejevo doktrino je Trump poudaril ponovno uveljavitev ameriške moči v regiji. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in vojaških blokad, ki jih je Washington stopnjeval proti režimu v Caracasu. Medtem ko Bela hiša dejanje označuje za osvobodilno, mednarodna javnost odpira vprašanja o pravni podlagi in legitimnosti takšnega vojaškega posredovanja na ozemlju suverene države.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po navedbah Washingtona so Madura že prepeljali iz države, v ZDA pa se bo soočil s sojenjem zaradi obtožb o terorizmu in trgovini z drogami. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da je bila uporabljena vojaška sila brez primere v obdobju po drugi svetovni vojni, in zatrdil, da razpolagajo z neizpodbitnimi dokazi proti venezuelskemu voditelju. Združene države Amerike nameravajo upravljati z Venezuelo vse do vzpostavitve demokratične tranzicije. Medtem ko Washington operacijo označuje za uspeh v boju proti narkoterorizmu, so se na dogodke ostro odzvale zaveznice Venezuele. Rusija, Iran in Kuba so dejanje obsodili kot agresijo in kršitev mednarodnega prava. Napad sledi večmesečnemu stopnjevanju napetosti, med katerim so ZDA izvajale pomorske blokade in zasege tankerjev v Karibskem morju.

Združene države Amerike so ponoči izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, med katero so po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa pridržale predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Napad, ki je vključeval helikopterske in raketne udare, je med drugim zadel mavzolej nekdanjega voditelja Huga Chaveza. Lokalni prebivalci poročajo, da sistemi za civilno zaščito in sirene pred napadom niso delovali, kar je povzročilo dodatno zmedo in preplah med civilnim prebivalstvom. Po poročanju očividcev se v mestu pojavljajo dolge vrste pred redkimi odprtimi trgovinami, saj se prebivalci spopadajo s pomanjkanjem hrane in goriva, večina bencinskih servisov pa ostaja zaprtih. Ameriška administracija je operacijo utemeljila z obtožbami o sodelovanju venezuelskega vrha s trgovci z drogami. Generalna tožilka ZDA Pamela Bondi je napovedala, da bosta Maduro in njegova soproga v kratkem stopila pred sodišče v New Yorku, kjer jemu grozi do štiri dosmrtne zaporne kazni. Medtem so se v središču Caracasa zbrali privrženci Nicolasa Madura, ki zahtevajo dokaze o tem, da je njun voditelj še živ. Ruska federacija je dejanje že obsodila kot oboroženo agresijo in zahtevala takojšnjo izpustitev venezuelskega predsednika. Dogajanje predstavlja vrhunec napetosti, ki so se stopnjevale, potem ko je Maduro neuspešno ponujal ZDA delež v naravnih virih v zameno za stabilnost svojega režima.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, napovedal obsežne investicije v venezuelsko naftno industrijo. Trump je pojasnil, da bodo največja ameriška naftna podjetja v Venezuelo vložila milijarde dolarjev za obnovo močno poškodovane infrastrukture. Kljub načrtovanim investicijam pa je ameriški predsednik poudaril, da embargo na venezuelsko nafto zaenkrat ostaja v veljavi. Operacija, ki je vključevala bliskovit vojaški poseg v Caracasu, po mnenju analitikov pomeni konec prizadevanj za energetski prehod in vrnitev k nafti kot ključnemu viru. Strategija Washingtona je usmerjena v zagotavljanje virov na južnoameriški celini, s čimer se želijo Združene države Amerike osamosvojiti in zmanjšati vpliv Kitajske v regiji. Pred zajetjem Madura so napetosti med državama stopnjevale blokade naftnih tankerjev, ki jih je izvajala ameriška mornarica v bližini venezuelske obale.

Ameriški predsednik Donald Trump je po zajetju dolgoletnega venezuelskega voditelja Nicolása Madura napovedal prizadevanja za vzpostavitev miru, svobode in pravičnosti v tej južnoameriški državi. Čeprav podrobnosti o načrtu za prenos oblasti še niso znane, so se v javnosti že pojavila vprašanja o prihodnji vlogi podpredsednice Delcy Rodríguez. Po navedbah Washingtona naj bi se Rodríguezova, ki bi po ustavi morala prevzeti vodenje države, strinjala s sodelovanjem pri obnovi države, vendar se po prvotnih zahtevah za dokaz o Madurovem življenju ni več javno oglasila. Analitiki opozarjajo na negotovost glede prihodnjega vodstva, saj Trump dvomi v sposobnosti opozicijske voditeljice Marie Corine Machado, da bi zagotovila mirno tranzicijo. Medtem ko Maduro velja za simbol režima, ki je državi vladal od leta 2013, ostaja nejasno, kdo trenutno dejansko nadzoruje državne institucije. Ugibanja o usodi ključnih članov režima dopolnjujejo poročila o odsotnosti Jorgeja Rodrígueza, predsednika narodne skupščine, in morebitnem begu podpredsednice v Rusijo.

Ameriški mediji so bili kritični do poročanja o ameriškem napadu na Venezuelo, saj naj bi zgodbo prikrivali. Danska je ZDA opozorila, da bi nasilen prevzem Grenlandije uničil 80 let transatlantske varnostne povezave. Donald Trump se pripravlja na vmesne volitve in usklajuje agendo s predstavniki republikanske stranke. Trump zaostruje boj proti drogam, kar vključuje zajetje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal neposredno vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti nadaljevale z nasilnim zatiranjem miroljubnih protestnikov. Trump je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so ameriške sile pripravljene na akcijo, in dodal, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če bo teheranski režim začel uporabljati smrtonosno silo. Izjava je sprožila ostre odzive v Teheranu, kjer je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej ukazal varnostnim silam, naj nemire zadušijo in vzpostavijo red. Protesti, ki so v Iranu izbruhnili zaradi gospodarskega zloma, visoke inflacije in rekordnega padca vrednosti domače valute rial, so se v zadnjem tednu razširili po celotni državi. V spopadih med protestniki in varnostnimi silami je po poročilih tiskovnih agencij umrlo že najmanj deset ljudi, največ žrtev pa beležijo v zahodnih provincah Lorestan in Čaharmahal in Bahtijari. Napetosti so se dodatno zaostrile po nedavnih izraelsko-ameriških zračnih napadih na iranske jedrske objekte ter aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki velja za ključnega zaveznika Teherana. Znotraj ZDA so Trumpove grožnje naletele na mešane odzive. Njegov nekdanji strateg Steve Bannon je predsednika obtožil, da prevzema strategijo Hillary Clinton in Samanthe Power, ki sta zagovarjali humanitarno intervencijo. Medtem so iranski uradniki opozorili, da bi kakršno koli vmešavanje Washingtona v notranje zadeve Irana pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo ameriške interese na Bližnjem vzhodu.

Združene države Amerike so po dramatični aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura v Caracasu 3. januarja napovedale neposreden nadzor nad državo v času tranzicije oblasti. Washington s tem korakom ponovno prevzema nadzor nad venezuelsko naftno industrijo, ki razpolaga z največjimi dokazanimi rezervami nafte na svetu. Poleg energetskih in geopolitičnih ciljev ameriški obrambni uradniki načrtujejo dostop do napredne ruske vojaške opreme, s katero je bila Venezuela oborožena zadnji dve desetletji. Med ključnimi cilji obveščevalnih služb so zračni obrambni sistemi S-300VM, Pantsir in Buk-M2 ter flota lovcev Su-30MKV, ki bi lahko razkrili kritične tehnične podrobnosti o ruski tehnologiji, uporabljeni v trenutnih svetovnih konfliktih. Dogajanje v Južni Ameriki je sprožilo takojšen odziv v Aziji, kjer je Severna Koreja pod vodstvom Kim Džong Una izvedla prvi letošnji preizkus balističnih raket s hipersoničnimi konicami. Pjongjang je dejanja utemeljil kot nujno krepitev jedrskega odvračanja zaradi zaostrenih mednarodnih razmer, ki jih analitiki povezujejo prav z ameriško vojaško intervencijo v Venezueli. Rakete so zadele cilje, oddaljene približno 1000 kilometrov, kar po mnenju strokovnjakov dokazuje sposobnost Severne Koreje za preboje ameriško-južnokorejskih obrambnih sistemov v času globalne nestabilnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je po poročilih o zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura napovedal, da bodo Združene države Amerike prevzele upravljanje Venezuele in obnovile njeno naftno industrijo. Trump je na tiskovni konferenci po napadu v Caracasu poudaril, da so ZDA prišle po "ukradeno nafto" in da bodo ameriška naftna podjetja ponovno začela delovati v državi ter ustvarjala dobiček. Po njegovih besedah bo Washington v Caracasu prisoten do nadaljnjega, pri čemer bo državo upravljal skupaj z določeno skupino zaveznikov. Ta poteza sledi dolgotrajnim prizadevanjem Trumpove administracije za odstranitev Madura z oblasti, ki jih je predsednik utemeljil z obtožbami o kraji ameriških sredstev in nafte. Trump je dejal, da je bil prejšnji režim v Caracasu odgovoren za uničenje infrastrukture, ZDA pa bodo zdaj poskrbele za ponovni zagon proizvodnje v državi z največjimi zalogami nafte na svetu. Napoved je sprožila odzive po vsem svetu, saj gre za neposreden poseg v suverenost južnoameriške države pod pretvezo gospodarske obnove.

Ameriške oborožene sile so v usklajeni vojaški operaciji napadle Venezuelo in zajele dolgoletnega predsednika Nicolása Madura. Po poročilih iz Caracasa je v državi nastala politična praznina, saj je bil Maduro, ki je prehodil pot od voznika avtobusa do predsednika države, nasilno odstranjen s položaja in odpeljan v ujetništvo. Združene države Amerike so s tem dejanjem uresničile dolgotrajne grožnje o odstranitvi socialističnega režima, ki so ga obtoževale narkoterorizma in sodelovanja z narkokarteli. V venezuelski prestolnici trenutno vlada negotovost glede prihodnosti režima in možnosti njegove stabilizacije brez osrednje figure. Operacija, ki sledi stopnjevanju napetosti v zadnjih mesecih, je sprožila različne odzive v mednarodni skupnosti, medtem ko opozicijske sile pod vodstvom Maríe Corine Machado vidijo priložnost za popoln prevzem oblasti. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je s to potezo potrdila svojo odločenost za radikalno spremembo politične krajine v Južni Ameriki.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala napade na vojaške cilje v prestolnici Caracas. Po navedbah ameriške administracije so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju prepeljale v New York, kjer so ju uradi že obtožili vpletenosti v trgovino z narkotiki. V odziv na agresijo je Venezuela razglasila izredno stanje in ukazala splošno mobilizacijo vojske, medtem ko so se v Caracasu slišale močne eksplozije. Napad predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriškega pritiska na Madurov režim. Čeprav je Maduro še v začetku januarja 2026 kazal znake popuščanja in vabil ameriška podjetja, kot je Chevron, k ponovnim investicijam v venezuelski naftni sektor, se je Washington očitno odločil za nasilno zamenjavo oblasti. Grška komunistična partija (KKE) in drugi mednarodni akterji so vojaško posredovanje že obsodili kot imperialistično agresijo, katere cilj je prevzem nadzora nad venezuelskimi energetskimi viri v škodo ruskih in kitajskih interesov.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je 3. januarja 2026 odredil obsežne zračne napade na vojaške cilje v Venezueli, kar je privedlo do dramatičnega preobrata v večmesečnih napetostih med državama. Ameriške elitne enote Delta Force so v bliskoviti operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale iz države. Trump je operacijo označil za uspešno in poudaril, da je bil napad usmerjen proti mreži trgovine z drogami, ki jo po trditvah Washingtona vodi Maduro. Medtem ko ameriška administracija Madura obtožuje narkoterorizma in vodenja kartela Soles, viri iz venezuelske opozicije nakazujejo, da bi lahko šlo za vnaprej dogovorjen izstop iz države. Venezuelsko obrambno ministrstvo je po drugi strani ostro obsodilo napade in zatrdilo, da so ameriške sile zadele tudi civilna območja. Maduro se bo v Združenih državah Amerike soočil s sodnim procesom zaradi obtožb o trgovini s kokainom in drugimi prepovedanimi substancami, za kar je bila razpisana nagrada v višini 50 milijonov dolarjev.

Ameriške elitne enote so 3. januarja 2026 izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročanju tujih medijev so Madura nemudoma prepeljali v New York, kjer ga ameriško pravosodje obtožuje narkoterorizma ter vpletenosti v trgovino z mamili. Operacija, ki jo je ukazal predsednik Donald Trump, je vključevala letalske in raketne napade na strateške cilje po državi, kar je povzročilo obsodbe s strani Rusije in Kitajske. Trumpova administracija je po aretaciji napovedala začasno upravljanje Venezuele, dokler ne bo vzpostavljen varen prehod oblasti. Medtem ko so Združene države Amerike akcijo označile za uspešen boj proti kriminalu, so se znotraj ameriškega kongresa že pojavili prvi kritični glasovi. Demokrati so vlado obtožili, da je Kongresu prikrivala vojaške načrte in lagala o namerah v Latinski Ameriki. Španija je medtem ponudila posredovanje za mirno rešitev krize, saj so razmere v regiji po vojaškem posegu izjemno napete. Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je po dogodkih v Venezueli Donaldu Trumpu poslal ostro opozorilo.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Trump je akcijo označil za uspešno in poudaril, da so ZDA pripravljene na morebitni drugi val napadov, če bo to potrebno za stabilizacijo razmer v regiji. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in tajnih dejavnosti agencije CIA. Mednarodna skupnost se je na dogodke odzvala burno. Rusija je ostro obsodila ameriško vojaško posredovanje in dejanja Washingtona označila za kršitev mednarodnega prava ter suverenosti Venezuele. Po navedbah Kremlja gre za nedopusten poseg v notranje zadeve tuje države. Kljub obsodbam iz Moskve Trump vztraja pri svoji strategiji in trdi, da je bila operacija nujna zaradi boja proti narkokartelom in nezakonitim dejavnostim Madurovega režima. Podrobnosti o trenutni lokaciji pridržanega Madura in nadaljnjih korakih ameriške administracije za zdaj ostajajo zaupne.

Cilia Flores, po poklicu odvetnica, je postala prva dama Venezuele leta 2013. Že več kot tri desetletja je predana bolivaričnemu procesu in velja za steber chavistične moči. Svojo politično pot je začela ob Nicolásu Maduru v gibanju, ki je ustvarilo temelje za kasnejši politični razvoj.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle obsežno vojaško operacijo, v kateri so zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Novico o uspešni akciji je prvi potrdil Trump, kar je sprožilo takojšnje odzive v mednarodni javnosti, zlasti v Latinski Ameriki. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in stopnjevanja pritiska na Madurov režim, ki so ga ZDA obtoževale vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami in terorizem. Argentinski predsednik Javier Milei je zajetje Madura označil za zgodovinsko zmago za svobodo. Na družbenem omrežju X je objavil več sporočil podpore ameriški operaciji, vključno s svojim prepoznavnim sloganom "Viva la libertad carajo". Argentinska politika ostaja glede dogodka razdeljena, saj del opozicije opozarja na vprašljivost neposrednega vojaškega posredovanja v suvereni državi, medtem ko vlada vztraja, da je bil ta korak nujen za ponovno vzpostavitev demokracije v regiji. Operacija sledi dolgemu obdobju zaostrovanja sankcij in prikritih operacij, ki jih je odobril Trump. Čeprav so ZDA pred tem zanikale načrte za neposredno kopensko invazijo, so nedavni zasegi naftnih tankerjev in povečanje denarne nagrade za Madurovo aretacijo nakazovali na skorajšnjo akcijo. Trenutno še ni znano, kje točno so Madura pridržali in kakšna bo njegova nadaljnja pravna usoda, vendar gre za enega najpomembnejših geopolitičnih premikov na zahodni polobli v zadnjih desetletjih.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je po navodilih vrhovnega sodišča uradno prevzela dolžnosti vršilke dolžnosti predsednice države. Na svoji prvi seji sveta ministrov v predsedniški palači Miraflores je Rodríguezova poudarila prizadevanja za politično stabilnost v državi po nedavni ameriški vojaški operaciji, v kateri sta bila zajeta predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores. Ključni sklep seje je bila ustanovitev komisije na visoki ravni, ki bo z Združenimi državami Amerike upravljala procese za izpustitev predsedniškega para. V to komisijo sta bila vključena tudi Madurova sinova, kar kaže na tesno prepletenost družinskih in državnih interesov v trenutni krizi. Rodríguezova je v svojem prvem nagovoru v novi vlogi Združenim državam Amerike poslala sporočilo o pripravljenosti na sodelovanje in vzpostavitev agende za kooperacijo. Kljub napetostim zaradi aretacije Madura na venezuelskem ozemlju poskuša nova začasna vlada v Caracasu pokazati podobo kontinuitete in reda. Medtem so kubanske oblasti potrdile, da je v ameriškem napadu umrlo 32 njihovih vojakov, ki so v Venezueli opravljali misije na podlagi meddržavnih sporazumov. Razmere v državi ostajajo napete, saj se nova vlada spopada z varnostnimi izzivi in posledicami tuje vojaške intervencije na lastnih tleh.

Po aretaciji Nicolása Madura so oblasti v Venezueli pod vodstvom vrhovnega sodišča imenovale Delcy Rodríguez za začasno predsednico. Donald Trump je potrdil uspešno izvedbo obsežne operacije v Venezueli, v kateri so bili Maduro in njegova žena aretirani. Marco Rubio je izrazil optimizem glede prihodnjega sodelovanja po operaciji proti Maduru.

Število smrtnih žrtev nasilnih protestov v Iranu, ki jih je sprožila oslabljena gospodarska situacija, se je povečalo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril, da bodo ZDA posredovale, če bo Teheran "nasilno pobijal miroljubne protestnike".

Združene države Amerike so izvedle vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala zračne napade na cilje v prestolnici Caracas. Po poročanju ameriškega časnika The New York Times so enote ameriške vojske vstopile v državo, pri čemer niso utrpele nobenih izgub med svojim osebjem. Venezuelske kopenske sile in sistemi protiletalske obrambe po navedbah ameriških virov niso nudili znatnega odporu. Poročila iz Caracasa navajajo, da prebivalci med napadi niso slišali opozorilnih siren, televizijske oddaje pa so bile prekinjene, zaradi česar so se ljudje o dogajanju obveščali preko spleta. Med operacijo so bili ubiti in ranjeni venezuelski državljani, vendar njihovo točno število ostaja neznano, saj ameriški predstavniki uradnih podatkov o žrtvah na nasprotni strani niso podali. V Carakasu so se na ulicah zbrali podporniki predsednika Nicolása Madura, ki zahtevajo dokaze o tem, da sta predsednik in prva dama Cilia Flores še vedno živa. Pred začetkom napadov je Ruska federacija na ameriško vlado naslovila diplomatsko noto, v kateri je zahtevala prekinitev pregona tankerja Bella 1, ki je prevažal venezuelsko nafto v nasprotju z ameriškimi sankcijami. Dogajanje predstavlja kritično zaostritev odnosov med Washingtonom in Caracasom pod administracijo Donalda Trumpa.

Pred aretacijo naj bi ZDA Nicolasu Maduru ponudile možnost odhoda v Turčijo, vendar naj bi Maduro ponudbo zavrnil. Med zaslišanjem na sodišču v New Yorku se je Maduro označil za vojnega ujetnika in poudaril, da se še vedno smatra za voditelja Venezuele.

Poleg Nicolasa Madura so bili v južnem okrožju New Yorka obtoženi tudi drugi venezuelski funkcionarji, ki naj bi med leti 1999 in 2020 vodili narkoteroristično zaroto. Maduro je prispel v New York z ameriškim vojaškim letalom in je v zveznem priporu, kjer se bo soočil z obtožbami, vključno s trgovino s kokainom in zločini z orožjem.

Po poročanju svetovnih medijev je ameriška operacija v Venezueli sprožila vrsto odzivov. Trump in njegova administracija so podali izjave o državah, ki jezijo Washington. The New York Times poroča, da je aretacija Madura pokazala Trumpovo željo po prevladi ZDA v Južni Ameriki, njegovi "javni plesi" pa so prepričali del njegovega kroga v potrebo po napadu na Venezuelo.

Ameriške posebne enote so v bliskoviti vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Bela hiša pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa vztraja, da ne gre za vojno dejanje ali napad na suvereno državo, temveč za operacijo »zakona in reda« z namenom izvršitve sodnega naloga zaradi obtožb o trgovini z drogami. Donald Trump se je s to pravno konstrukcijo izognil potrebi po predhodnem obveščanju kongresa v skladu z resolucijo o vojnih pooblastilih iz leta 1973, hkrati pa poskušal zmanjšati politično tveganje pred domačim volilnim telesom. Operacija je sprožila ostre odzive ključnih zaveznikov venezuelskega režima. Rusija, Kitajska in Iran so obsodili ameriško posredovanje; Kremelj je dejanje označil za »oboroženo agresijo« in opozoril na nepredvidljive posledice za mednarodno ravnovesje. Kljub trditvam o zakonitosti operacije, ki naj bi temeljila na 2. členu ameriške ustave o zaščiti ameriškega osebja pred neposrednimi grožnjami, so se v mednarodni javnosti pojavili posnetki Madura tik pred zajetjem, ko je še odgovarjal na vprašanja novinarjev, kar nakazuje na presenetljivost in hitrost ameriškega posega.

Ameriške oborožene sile so v soboto v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo potrdil na tiskovni konferenci v letovišču Mar-a-Lago in dejal, da so Madura že prepeljali iz države na krov ameriške ladje USS Iwo Jima, od koder bo poletel v Združene države Amerike. Tam se bo pred sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu in trgovini z mami. Operacija, ki je vključevala zračne napade na prestolnico Caracas in druge strateške cilje, je povzročila ostre odzive mednarodne skupnosti. Rusija in Iran sta dejanje obsodila kot »nezakonito invazijo«, medtem ko je Kitajska opozorila na kršenje mednarodnega prava. Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti, ter obljubil obnovo uničene naftne infrastrukture. V državi ostajajo napetosti, saj je venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez zavrnila ameriško nadvlado in Madura še vedno priznava kot edinega legitimnega predsednika.

Po ameriškem napadu na Venezuelo in aretaciji Nicolása Madura vlada v Caracasu mrtva tišina. Ulice nadzorujejo oboroženi agenti, v zraku pa je vonj po zažganem. Ameriški predsednik Trump in Marco Rubio sta nakazala možnost ameriške intervencije tudi na Kubi. Grški in kubanski sindikati so obsodili ameriško intervencijo v Venezueli.

Ameriška vojska je v tvegani operaciji v Caracasu zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cílio Flores. Napad, ki se je zgodil 3. januarja 2026 v zgodnjih jutranjih urah, vključuje bombardiranje prestolnice in aretacijo ključnih osebnosti režima. Ameriški predsednik Donald Trump je v uradni izjavi iz Mar-a-Laga potrdil, da bodo Združene države Amerike začasno upravljale z Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljena varna in pravična tranzicija oblasti. Trump je poudaril, da si prizadeva za mir in pravičnost za venezuelsko ljudstvo, ter dodal, da ne bo dopustil, da bi nadzor nad državo prevzeli drugi akterji brez upoštevanja interesov državljanov. Dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive, zlasti v Latinski Ameriki. Brazilska Delavska stranka (PT) je dejanje označila za ugrabitev in najhujšo mednarodno agresijo v Južni Ameriki v 21. stoletju. Čeprav stranka v izjavi ni neposredno podprla Madura, je opozorila na hude grožnje regionalni stabilnosti, ki so posledica ameriških enostranskih vojaških akcij. Italijanski poslanec Fabio Porta je prav tako obsodil vojaško posredovanje kot nevarno, čeprav je priznal problematičnost Madurovega režima, ter izrazil skrb za usodo tujih državljanov v državi. Razmere v regiji ostajajo izjemno napete, saj gre za neposredno odstranitev tujega voditelja s strani ameriških oboroženih sil.

Svetovni mediji so poročali, da so ZDA z aretacijo Madura želele nasloviti države, ki jih Washington vidi kot problematične. Fiona Hill je kritizirala zunanjo politiko ZDA v povezavi z operacijo v Venezueli. Glede na poročilo NYT naj bi Maduro s svojimi javnimi nastopi spodbudil Trumpa k napadu na Venezuelo. Začasna predsednica Delsi Rodriguez se sooča z izzivom ohranjanja lojalnosti elit in upoštevanja ameriških zahtev.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez se je po vojaški intervenciji Združenih držav Amerike in aretaciji predsednika Nicolása Madura odzvala z odločnim nagovorom narodu. V televizijskem nastopu je poudarila, da Venezuela ne bo nikoli več postala kolonija katere koli svetovne sile, s čimer se je neposredno odzvala na ameriško odstranitev socialističnega režima. Rodríguezova, ki je po Madurovem izginotju prevzela vlogo najvišje politične avtoritete, je od Washingtona zahtevala dokaz o življenju predsednika in njegovo takojšnjo izpustitev. Medtem ko podpredsednica vztraja pri odporu, nekateri opozicijski politiki, kot je Jose Aguilar Berrocal, trdijo, da je Maduro državo, ki je bila nekoč med najbogatejšimi, pripeljal do popolnega gospodarskega razrušenja. Operacija ameriških sil, ki jo je potrdil predsednik Donald Trump z objavo fotografij zajetega Madura na krovu vojaške ladje USS Iwo Jima, predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama. Maduro je trenutno na poti v New York, kjer mu bodo sodili zaradi obtožb o trgovini z drogami in terorizmu. Medtem ko uradni Caracas dejanje označuje za brutalno ugrabitev in kršitev suverenosti, del venezuelske politike v dogodkih vidi priložnost za demokratične spremembe in konec dolgoletne krize. Razmere v državi ostajajo izjemno napete, saj Rodriguezova poskuša mobilizirati preostale privržence režima proti tujemu vojaškemu posredovanju.

Združene države Amerike so izvedle vojaško operacijo v Venezueli, ki so jo venezuelske oblasti označile za poskus nasilnega prevzema nadzora nad državno nafto in mineralnimi surovinami. Venezuelski zunanji minister Ivan Gil Pinto je v izjavi 3. januarja poudaril, da Washington z napadi spodkopava politično suverenost države. Čeprav so ameriške letalske sile povzročile precejšnjo škodo pristanišču La Guaira na karibski obali, poročila tiskovnih agencij Reuters in TASS navajajo, da naftni objekti državne družbe Petroleos de Venezuela (PDVSA) niso bili poškodovani. Vodstvo podjetja je sporočilo, da se črpanje in predelava nafte nadaljujeta v običajnem obsegu. Analitiki opozarjajo na potencialne posledice na svetovnem trgu energentov. Alexander Frolov, glavni urednik portala InfoTEK, ocenjuje, da bi vojaška eskalacija lahko povzročila kratkotrajno zvišanje cen nafte na 70 do 80 dolarjev za sodček. Kljub temu strokovnjaki dodajajo, da bi bil tak skok cen verjetno le začasen, saj dejanska venezuelska proizvodnja zaradi dolgoletnih sankcij in gospodarske krize ne predstavlja več kritičnega deleža v svetovni ponudbi. Medtem ko so politične napetosti dosegle vrhunec z napovedmi ameriškega predsednika Donalda Trumpa o ujetju Nicolasa Madura, svetovni trgi ostajajo v stanju negotovosti glede nadaljnjega razvoja dogodkov v tej latinskoameriški državi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je podpisal odlok, s katerim je uveljavil odločitev Sveta za nacionalno varnost in obrambo o uvedbi novih sankcij proti ruskim subjektom. Ukrepi so uperjeni predvsem proti proizvajalcem in dobaviteljem komunikacijske opreme, sistemov za elektronsko vojskovanje ter mikroelektronike, ki so ključni za delovanje ruskega obrambno-industrijskega sektorja. Dokument, ki je bil javno objavljen 4. januarja, vključuje seznam posameznikov in podjetij, ki so neposredno povezani z izvajanjem in servisiranjem ruskih državnih obrambnih naročil. Nove omejitve so del širših prizadevanj Kijeva, da bi onemogočil oskrbovalne verige, ki ruski vojski omogočajo nadaljevanje agresije. Sankcionirana podjetja in posamezniki so po navedbah ukrajinskih oblasti vpleteni v razvoj naprednih tehnologij, ki jih ruske sile uporabljajo na bojišču. S tem korakom želi Ukrajina dodatno mednarodno izolirati rusko vojaško industrijo in spodbuditi zaveznice k podobnim ukrepom za zmanjšanje tehnološke zmogljivosti agresorja.

Po ameriški operaciji v Venezueli, ki je privedla do aretacije Nicolása Madura, je venezuelska opozicija ostala tiho. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA močno vpletene v prihodnost Venezuele. Politični odzivi so mešani, od olajšanja do previdnosti. Nobelova nagrajenka Maria Corina Machado je izrazila veselje in pripravljenost prevzeti oblast, medtem ko španski politik Paco Núñez podpira demokratično tranzicijo. Slavne osebnosti so se odzvale na dogajanje.

Kitajsko zunanje ministrstvo je ponovilo poziv Združenim državam Amerike k takojšnji izpustitvi venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegove žene Cilie Flores. Poudarili so, da bi ZDA morale zagotoviti njuno osebno varnost in prenehati s poskusi strmoglavljenja legitimne vlade Venezuele.

Obnovljeni poskusi ameriškega predsednika Donalda Trumpa za pridobitev Grenlandije so sprožili zaskrbljenost po Evropi in odprli vprašanja o prihodnosti NATA. Marco Rubio je napovedal srečanje z danskimi uradniki prihodnji teden, kjer bodo razpravljali o interesih ZDA glede Grenlandije.

Ameriške posebne enote so v bliskoviti operaciji aretirale venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročanju tujih tiskovnih agencij so operacijo izvedli na podlagi ameriških tiralic, povezanih z obtožbami o trgovini z mami in korupciji. Aretacija je sprožila takojšen odziv v mednarodni skupnosti; predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je izjavila, da si ljudstvo Venezuele zasluži svobodo, medtem ko je podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez dejanje označila za ugrabitev in zahtevala njuno takojšnjo izpustitev. Politična prihodnost Venezuele ostaja po dogodku negotova. Čeprav venezuelska ustava predvideva prenos oblasti na podpredsednico v primeru odsotnosti predsednika, lokalne oblasti sprva niso potrdile točne lokacije pridržanih zakoncev. Rodríguezova je v televizijskem nagovoru zanikala govorice o begu v Rusijo in zatrdila, da ostaja v domovini. Washington je medtem operacijo označil za uspeh v boju proti narkoterorizmu, medtem ko zaveznice Caracasa opozarjajo na kršenje suverenosti države.

Nicolás Maduro bo v ponedeljek stopil pred sodnika v New Yorku zaradi obtožb, ki vključujejo narkoterorizem in uvoz kokaina. Objavljeni so bili novi posnetki Madura v prostorih agencije DEA, kjer pozdravlja prisotne. Ameriško pravosodno ministrstvo je objavilo obtožnico, ki Madura obtožuje vodenja koruptivne vlade, obtožbe pa so vložene tudi proti njegovemu sinu in trem drugim osebam. Donald Trump je na družbenem omrežju objavil fotografijo vklenjenega in oslepljenega Madura na krovu vojaške ladje USS Iwo.

Po poročanju medijev je predsednik Trump izjavil, da bi lahko venezuelska naftna industrija s podporo ZDA zaslužila veliko denarja. Uprava naj bi ameriškim naftnim podjetjem, ki pričakujejo odškodnino za zaseženo premoženje v Venezueli, ponudila podporo pod pogojem, da ponovno investirajo v državo.

Venezuelska opozicijska voditeljica in Nobelova nagrajenka za mir María Corina Machado je v luči nedavnih poročil o možnosti aretacije Nicolása Madura s strani Združenih držav Amerike ponovno pozvala k demokratični tranziciji v državi. Machadova je poudarila, da se obdobje Madurove vladavine neizogibno izteka, ter se zavzela za to, da Edmundo González Urrutia, ki je po navedbah opozicije zmagal na predsedniških volitvah 28. julija 2024, uradno prevzame dolžnosti predsednika države. Liderka opozicije je v svojem nagovoru državljanom sporočila, da je nastopil čas za svobodo, in napovedala, da bo Maduro moral odgovarjati za domnevne zločine proti venezuelskemu ljudstvu. Edmundo González, ki trenutno uživa široko mednarodno podporo, velja za ključno osebnost pri vzpostavljanju nove oblasti, medtem ko se pritisk mednarodne skupnosti, predvsem ZDA, na sedanji režim v Caracasu stopnjuje. Razmere ostajajo napete, saj opozicija vztraja pri uveljavitvi volilnih rezultatov, ki jih trenutne oblasti ne priznavajo.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je javno pozval vodstvo ruskega energetskega giganta Gazprom k hitremu dokončanju pogodbe o prodaji večinskega lastniškega deleža v Naftni industriji Srbije (NIS) madžarski naftni družbi MOL. Ta poteza je po Vučićevih besedah nujna za zaščito podjetja pred zaostrovanjem mednarodnih sankcij, ki so uperjene proti ruskim podjetjem in posredno ogrožajo stabilnost srbskega energetskega trga. Dogovor o prenosu lastništva med ruskim Gazpromom in madžarskim Molom bi NIS-u omogočil nemoteno poslovanje v okviru evropske energetske infrastrukture, saj bi se s tem podjetje otreslo statusa subjekta pod ruskim nadzorom. Predsednik Vučić je ob tem izpostavil, da je hitra izvedba transakcije ključna za zagotavljanje nemotene oskrbe z derivati in za preprečitev morebitnih zastojev v rafineriji v Pančevu, ki bi se lahko spet pojavili zaradi omejitev pri dobavi surove nafte.

Po vojaški operaciji Združenih držav Amerike, v kateri so ameriške sile v zgodnjih jutranjih urah v soboto zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, se je južnoameriška država znašla v skorajšnji prometni izolaciji. Letalska družba Copa Airlines je kot ena zadnjih preklicala svojo edino preostalo frekvenco letov v Venezuelo, s čimer se je drastično zmanjšala povezanost države s preostalim svetom. Odločitev prevoznikov sledi večmesečnemu stopnjevanju napetosti in nedavnim opozorilom ameriške Zvezne uprave za letalstvo (FAA), ki je zaradi nevarnih razmer v regiji svetovala skrajno previdnost pri preletih. Zaradi vojaških napadov in politične negotovosti so številne letalske družbe v celoti ukinile svoje storitve, kar je povzročilo zaprtje meja in odpovedi mednarodnih poletov. Trenutne razmere v Venezueli ostajajo kritične, saj so poleg letalskega prometa ohromljene tudi nekatere kopenske povezave. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, medtem ko prebivalci in tuji državljani iščejo načine za varno zapustitev države sredi največje politične krize v zadnjih desetletjih.

V prestolnici Venezuele, Caracas, se je na tisoče ljudi zbralo na množičnih protestih po poročilih o zajetju predsednika Nicolása Madura s strani sil Združenih držav Amerike. Do demonstracij je prišlo po uradnih navedbah venezuelskih oblasti o ujetju predsednika, kar je sprožilo aktivacijo ustavnih mehanizmov države. K protestom je javno pozval tudi sin odstavljenega voditelja, poslanec Nicolás Maduro Guerra, ki je podpornike pozval k zasedbi ulic v znak odpora proti ameriškemu posredovanju. Napetosti v državi so se stopnjevale že dalj časa, današnji dogodki pa predstavljajo vrhunec politične krize in neposrednega konflikta z Washingtonom. Medtem ko oblasti v Caracasu dogodek označujejo za ugrabitev in kršitev suverenosti, so privrženci vladajoče stranke preplavili mestna središča, kjer zahtevajo vrnitev Madura na oblast. Razmere v državi ostajajo nestabilne, saj so institucije v stanju pripravljenosti, poročila o usodi Madura pa so v središču mednarodne pozornosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je po poročanju o prijetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura napovedal, da bodo največje ameriške naftne družbe v Venezuelo vložile več milijard dolarjev. Namen teh sredstev je predvsem obnova dotrajane energetske infrastrukture v državi, ki se ponaša z največjimi dokazanimi zalogami nafte na svetu. Trump je poudaril, da bodo Združene države Amerike močno vpletene v prihodnji razvoj tamkajšnje industrije, s čimer želijo povrniti nekdanjo zmogljivost črpanja, ki je v zadnjih desetletjih drastično upadla. Venezuela, ki ima v lasti približno 17 odstotkov svetovnih naftnih rezerv, se je v zadnjem obdobju soočala s hudim pomanjkanjem naložb, slabim upravljanjem in mednarodnimi sankcijami. Medtem ko je država v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja proizvedla do 3,5 milijona sodov nafte dnevno, je lanska proizvodnja v povprečju dosegla le okoli 1,1 milijona sodov, kar predstavlja zgolj odstotek svetovne proizvodnje. Kljub ogromnim zalogam v regiji Orinoko gre večinoma za težko nafto, katere proizvodnja je draga in zahteva napredno tehnično znanje, ki ga bodo po novem zagotavljala ameriška podjetja.

Rusija, Iran in več drugih držav so ostro obsodili sobotni vojaški napad Združenih držav Amerike na Caracas, v katerem so ameriške sile pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Rusko zunanje ministrstvo je dejanje označilo za oboroženo agresijo in kršitev mednarodnega prava, Washington pa opozorilo na resne posledice zaradi pridržanja tujega voditelja. Po poročanju tujih agencij je predsednik Donald Trump potrdil izvedbo zračnih napadov in trdil, da je bil Maduro ujet ter prepeljan iz države. Mednarodna skupnost se je na dogodke odzvala z mešanimi občutki; medtem ko Moskva in Teheran dejanja ZDA označujeta za nesprejemljivo agresijo, so evropske vlade pozvale k zadržanosti in preprečitvi nadaljnjega stopnjevanja nasilja. Napad predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, med katerimi so ZDA stopnjevale pritisk z naftno blokado in vojaško prisotnostjo v Karibskem morju. Kritiki opozarjajo, da takšna poteza spodkopava suverenost držav in postavlja nevaren precedens v mednarodni politiki.

Ameriške vojaške sile so v odmevni operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale zunaj ozemlja Venezuele. Dogodek je državo pahnil v obdobje visoke politične negotovosti, saj je osrednja oblast močno oslabljena, medtem ko se različni politični akterji že potegujejo za institucionalni nadzor in legitimnost. Operacija, ki jo je potrdil ameriški predsednik Donald Trump, sledi dolgotrajnim napetostim in obtožbam o Madurovi vpletenosti v mednarodni kriminal. Opozicijska voditeljica in nobelovka María Corina Machado je zajetje označila za zgodovinski trenutek in razglasila prihod svobode za Venezuelo. Ob tem je vojsko pozvala, naj za legitimnega predsednika prizna Edmunda Gonzáleza. Medtem ko so nekateri Venezuelci po svetu proslavljali novico, so iz združenja Asocaven v Barceloni opozorili na previdnost in potrebo po spremljanju nadaljnjega razvoja dogodkov. Na drugi strani je venezuelski zunanji minister Yván Gil dejanje ostro obsodil kot kršitev mednarodnega prava in Varnostni svet Združenih narodov pozval k ukrepanju proti ZDA.

Aretacija venezuelskega predsednika Nicolasa Madura s strani ZDA je sprožila kritike med ameriškimi kongresniki, ki menijo, da je Bela hiša nezakonito obšla kongres. Japonska vlada je javno izrazila svoje stališče glede ameriškega napada na Venezuelo. Kitajska, kot največja upnica in kupec venezuelske nafte, pa se lahko sooča s pomanjkanjem nafte, saj je Venezuela peta največja izvoznica nafte na svetu.

Venezuelski naftni sektor je postal središče mednarodnih napetosti, potem ko so Združene države Amerike napovedale namero o prevzemu nadzora nad obsežnimi zalogami surove nafte v tej državi. Venezuela ima s približno 303 milijardami sodčkov največje dokazane zaloge nafte na svetu, kar predstavlja 17 odstotkov svetovnih rezerv. Kljub izjemnemu naravnemu bogastvu pa se država spopada z drastičnim upadom proizvodnje, ki je posledica dolgoletnega slabega upravljanja, pomanjkanja investicij in mednarodnih sankcij. Napetosti so se stopnjevale po domnevnih ameriških vojaških operacijah v bližini venezuelske obale, kar je predsednik Nicolás Maduro označil za neposreden napad na suverenost države. Donald Trump je v svojih izjavah poudaril strateški pomen teh rezerv za ameriško energetsko varnost, kar je povzročilo preplah na svetovnih naftnih trgih. Trenutno stanje v Venezueli predstavlja paradoks, saj država z največjimi rezervami ne uspe zagotoviti stabilne proizvodnje, medtem ko se napetosti med Caracasom in Washingtonom stopnjujejo v smeri neposredne konfrontacije glede naravnih virov.

Donald Trump je izjavil, da bodo ameriška naftna podjetja vložila milijarde dolarjev v obnovo venezuelske naftne infrastrukture, saj želi ZDA izkoristiti "ogromno" naftno bogastvo Venezuele. Izvoz venezuelske nafte je bil ohromljen zaradi političnih nemirov in blokade tankerjev, ki jo je napovedal Trump. Trumpova administracija je tudi nakazala, da bi lahko sledile podobne akcije v drugih državah.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil ujet med obsežno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Caracasu. Do zajetja je prišlo po silovitem letalskem bombardiranju venezuelske prestolnice v zgodnjih jutranjih urah, kar predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in neposrednih vojaških spopadov med državama. Medtem ko ameriški viri dogodek označujejo za zgodovinski mejnik pri obnovi demokracije, venezuelska stran poroča o brutalnih napadih na suverenost države in zahteva nujne dokaze o predsednikovem zdravstvenem stanju. Maduro, ki je državo vodil od leta 2013, se je v zadnjem obdobju soočal z popolnim gospodarskim zlomom in obtožbami o avtoritarni vladavini. Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa so stopnjevale pritisk z neposrednimi napadi na kopensko infrastrukturo, ki so se začeli konec decembra 2025. Trenutne razmere v Venezueli ostajajo izjemno napete, saj krožijo nasprotujoče si informacije o eksplozijah in usodi preostalih članov režima.

Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores so po aretaciji prepeljali v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami ZDA. Pristala sta v letalski bazi Stewart Air National Guard v Newburghu. Venezuelska skupnost na Floridi je po poročilih navdušeno proslavljala njegovo aretacijo, še posebej prebivalci Dorala.

Po aretaciji Nicolása Madura so se pojavile trditve, da so ameriška vojaška letala vstopila v Venezuelo z namenom prevzema nadzora nad zlatimi rezervami. Donald Trump je izrazil željo po ponovnem odprtju Venezuele ameriškim naftnim podjetjem za izkoriščanje njenih ogromnih zalog nafte, vendar ostaja nejasen glede institucionalne prihodnosti države. Čeprav ima Venezuela največje zaloge nafte, predstavlja le 1 % svetovne proizvodnje.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je po ujetju Nicolása Madura s strani ameriških sil napovedal, da bodo ZDA vodile Venezuelo do vzpostavitve pravičnega in uravnoteženega prehoda oblasti. Trump je izrazil dvom o sposobnosti opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado za vodenje države, češ da nima zadostne podpore in ugleda znotraj Venezuele. Kljub temu Machado, ki je bila leta 2025 nominirana za Nobelovo nagrado za mir, poziva k takojšnjemu prevzemu oblasti s strani Edmunda Gonzáleza Urrutie. Operacija, ki je privedla do Madurovega odhoda, je sledila večkratnim zavrnitvam venezuelskega režima, da bi dosegel dogovor z Washingtonom. Medtem ko ameriška administracija načrtuje naslednje korake za stabilizacijo države, latinskoameriške sosede, vključno s honduraško Nacionalno stranko, izražajo podporo ameriškemu posredovanju in si prizadevajo za vrnitev demokracije v regijo. Ključno vprašanje ostaja, kdo bo dolgoročno prevzel vodenje države, saj Trumpova administracija očitno išče alternativne rešitve izven trenutnega opozicijskega vodstva.

Iransko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro obsodilo ameriško vojaško agresijo proti Venezueli, ki jo označuje za grobo kršitev nacionalne suverenosti in ozemeljske celovitosti te latinskoameriške države. Teheran je hkrati pozval Varnostni svet Združenih narodov k nujnemu posredovanju, da bi ustavili dejanja Washingtona. Do zaostritve prihaja po navedbah, da je ameriška vojska zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki velja za tesnega zaveznika iranskega režima. Dogodki v tujini sovpadajo z napetimi notranjepolitičnimi razmerami v Iranu, kjer so gospodarske težave sprožile val protestov, v katerih je umrlo že najmanj deset ljudi. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto prvič javno komentiral nemire in varnostnim silam podal jasno navodilo, da morajo upornike »postaviti na njihovo mesto«. Njegove izjave razumemo kot zeleno luč za nasilno zatrtje demonstracij, ki so se razširile po državi. Napetosti stopnjujejo tudi neposredna opozorila ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Iranu zagrozil s posredovanjem, če bi režim začel pobijati mirne protestnike. Iranski uradniki so se na Trumpove grožnje odzvali z napovedmi povračilnih napadov na ameriške enote na Bližnjem vzhodu, kar dodatno destabilizira že tako krhko regionalno varnost.

Donald Trump je sporočil, da sta bila Nicolas Maduro in njegova žena Cilia Flores zajeta in prepeljana v New York, kjer sta se pojavila na sodišču. Maduro naj bi bil aretiran v spanju, dva dni po tem, ko je izrazil pripravljenost na pogajanja s Trumpom. Trump je dejal, da bosta ZDA upravljale Venezuelo, dokler ne bo mogoče varno predati oblasti. Operacijo v Venezueli je označil za »briljantno«, ni pa pojasnil, ali se je posvetoval s kongresom. Poudaril je tudi zanimanje ZDA za venezuelsko nafto.

Venezuelska državna naftna podjetja so poročala, da proizvodnja in predelava nafte po ameriškem vojaškem napadu, katerega namen je bil zajetje predsednika Nicolása Madura, potekata nemoteno. Viri znotraj državnega energetskega podjetja PDVSA so potrdili, da ključna infrastruktura v napadu ni bila poškodovana in da rafinerije obratujejo s polno zmogljivostjo. Operacija Združenih držav Amerike predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti in stopnjevanja pritiska na Madurov režim. Kljub vojaškemu posredovanju, ki je bilo usmerjeno neposredno proti vrhu države, strateški energetski sektor, ki predstavlja hrbtenico venezuelskega gospodarstva, ostaja stabilen. Dogodek sledi obdobju intenzivnih diplomatskih sporov in gospodarskih sankcij, ki so jih ZDA uvedle proti podjetjem, vpletenim v prevoz venezuelske nafte.

V Iranu so se močno razširili množični protesti, ki jih sproža vse slabše stanje gospodarstva in padajoči standard prebivalstva, kar stopnjuje pritisk na tamkajšnjo teokracijo. Iransko gospodarstvo se spopada z izjemno inflacijo, saj je valuta rial dosegla rekordno nizko vrednost 1,4 milijona za en ameriški dolar. Razmere so se dodatno zaostrile septembra po ponovni uvedbi sankcij Združenih narodov zaradi iranskega jedrskega programa, država pa si še vedno ni opomogla od dvanajstdnevne vojne z Izraelom v juniju, med katero so Združene države Amerike bombardirale iranske jedrske objekte. Zunanji pritisk na državo se stopnjuje tudi zaradi groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal posredovanje ZDA v primeru nasilnega zatrtja mirnih protestov. Napetosti so se povečale po nedavnem zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil, saj je bil Maduro ključen zaveznik Teherana. Regionalni vpliv Irana slabi, saj je bila njegova mreža zavezništev, znana kot os odpora, v letih po začetku vojne med Izraelom in Hamasom leta 2023 precej oslabljena. Protestniki v državi zdaj neposredno izzivajo oblast, medtem ko se Teheran spopada z mednarodno izolacijo in posledicami uničenih vojaških zmogljivosti.

Donald Trump je izjavil, da bo Venezuela ZDA predala med 30 in 50 milijonov sodčkov nafte. Poudaril je, da bo osebno nadzoroval prihodke od prodaje. ABC News poroča, da ZDA od Venezuele zahtevajo prekinitev vezi z Rusijo in Iranom, kot pogoj za povečanje proizvodnje nafte.

Donald Trump je izrazil dvome glede poročil o ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letali na rezidenco Vladimirja Putina. Po preverjanju informacij ameriške obveščevalne službe je Trump postal skeptičen glede trditev Kremlja, da je Kijev napadel rezidenco ruskega predsednika.

Nicolás Maduro Guerra, sin strmoglavljenega venezuelskega voditelja Nicolása Madura, je izjavil, da bo zgodovina pokazala, kdo so izdajalci. Prav tako je sam tarča Združenih držav.

Donald Trump je opozoril Indijo, da bi lahko ZDA še dodatno zvišale carine, če bo država nadaljevala z uvozom ruske nafte. Izjavil je, da se je premier Narendra Modi zavedal njegovega nezadovoljstva glede tega vprašanja. Trump je poudaril, da ZDA obvladujejo trgovinska orodja in lahko hitro zaostrijo carine, če države ne bodo sledile njihovim stališčem.

Ameriški predsednik Donald Trump je v javnem nastopu na televiziji Fox News sporočil, da ameriške sile med nedavno vojaško operacijo v Venezueli niso utrpele nobenih izgub. Trump je operacijo označil za obsežno, podrobnejše informacije o njenih ciljih in dosežkih pa bo predvidoma podal na uradni tiskovni konferenci v Beli hiši. Napetosti med državama so se dodatno zaostrile, potem ko je predsednik Združenih držav Amerike Venezuelo obtožil nezakonite prilastitve ameriške nafte. Po besedah Trumpa je Venezuela enostransko prevzela nadzor nad naftno industrijo, ki so jo po njegovih trditvah s svojim znanjem in trudom zgradili ameriški strokovnjaki. Predsednik trdi, da venezuelski režim zdaj to nafto prodaja na svetovnem trgu, kar razume kot krajo ameriškega premoženja. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja sovražnosti, ki vključujejo blokade tankerjev in obtožbe o narkoterorizmu, kar močno vpliva na stabilnost latinskoameriške regije in svetovne energetske trge.

Kitajska je obsodila ameriški vojaški napad na Venezuelo in aretacijo Nicolása Madura, pri čemer je opozorila, da to ogroža stabilnost Latinske Amerike in Karibov. Medtem so venezuelski nogometaši, ki igrajo v Čilu, izrazili olajšanje ob novici o Madurovi aretaciji.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.