Trump razkril podrobnosti zajetja Madura in prevzema nadzora nad Venezuelo
Objavljeno: 3. 1. 2026 8:41
2. jan 22:40
Donald Trump je sporočil, da sta bila Nicolas Maduro in njegova žena Cilia Flores zajeta in prepeljana v New York, kjer sta se pojavila na sodišču. Maduro naj bi bil aretiran v spanju, dva dni po tem, ko je izrazil pripravljenost na pogajanja s Trumpom. Trump je dejal, da bosta ZDA upravljale Venezuelo, dokler ne bo mogoče varno predati oblasti. Operacijo v Venezueli je označil za »briljantno«, ni pa pojasnil, ali se je posvetoval s kongresom. Poudaril je tudi zanimanje ZDA za venezuelsko nafto.
3. jan 12:23
Po ameriških zračnih napadih na Caracas in okolico je Donald Trump sporočil, da je bil Nicolas Maduro zajet. Venezuela trdi, da je cilj ZDA prevzem strateških virov države. V Caracasu so trgovine zaprte, na ulicah pa vlada negotovost, hkrati pa se vrstijo priprave na morebitno pomanjkanje hrane in goriva. Strokovnjaki menijo, da je Trump po napadu na Venezuelo neustavljiv.
3. jan 10:15
Venezuelanski minister za obrambo je obtožil Združene države Amerike, da so bombardirale stanovanjska območja. Venezuelska vlada je izdala uradno izjavo, v kateri zavrača "hudo vojaško agresijo" ZDA. ZDA so izvedle napad na cilje v Venezueli, kar je potrdil tudi Trump. Med operacijo naj bi bila zajeta tudi Cilia Flores, soproga Nicolasa Madura. Svet se je razdelil glede napadov ZDA na Venezuelo.
3. jan 6:33
V venezuelski prestolnici Caracas so se zgodile eksplozije in preleti letal. Priče poročajo o izpadih električne energije v južnih delih mesta, blizu vojaške baze. Švedski politik Carl Bildt je dejal, da se je Trump odločil za vojno.
Donald Trump je sporočil, da sta bila Nicolas Maduro in njegova žena Cilia Flores zajeta in prepeljana v New York, kjer sta se pojavila na sodišču. Maduro naj bi bil aretiran v spanju, dva dni po tem, ko je izrazil pripravljenost na pogajanja s Trumpom. Trump je dejal, da bosta ZDA upravljale Venezuelo, dokler ne bo mogoče varno predati oblasti. Operacijo v Venezueli je označil za »briljantno«, ni pa pojasnil, ali se je posvetoval s kongresom. Poudaril je tudi zanimanje ZDA za venezuelsko nafto.
Kontekst in ozadje
30. dec. 2025
ZDA stopnjevale napade na kopenske cilje in uvedle pomorsko blokado
Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Trumpa izvedle vrsto zračnih napadov na venezuelsko infrastrukturo, vključno s skladišči in pomoli, ki naj bi bili povezani s tihotapljenjem drog. Hkrati je prišlo do zaostritve v mednarodnih vodah, kjer je ameriška obalna straža zasledovala tankerje, Rusija in Kitajska pa sta skušali prebiti blokado in pomagati venezuelskemu naftnemu sektorju.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Venezueli neposredno ne ogroža slovenske nacionalne varnosti, vendar pa stopnjevanje napetosti vpliva na globalne naftne trge in s tem na cene energentov v Evropski uniji. Slovenija kot članica EU in Nata spremlja ameriško zunanjo politiko, saj lahko enostranski vojaški posegi vplivajo na mednarodno stabilnost in usklajenost transatlantskega partnerstva.
Po navedbah državnega tožilca je predsednik Trump napovedal obsežen napad na Venezuelo, pri čemer so strmoglavili Nicolása Madura, ki so ga ugrabili in prepeljali v ZDA, da bi mu sodili. V Združenem kraljestvu med venezuelsko skupnostjo prevladujejo upanje, strah in nelagodje po Madurovi aretaciji. Maduro se bo v New Yorku soočil s sojenjem zaradi domnevne vpletenosti v narkoterorizem.
Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa v soboto zjutraj izvedle vojaške napade na cilje v venezuelski prestolnici Caracas. Po poročanju ameriških uradnikov je Trump ukazal napade na strateške lokacije znotraj države, kar je v prestolnici sprožilo vsaj sedem močnih eksplozij in prelete nizko letečih letal. Predsednik Nicolas Maduro je zaradi napadov že razglasil izredne razmere v državi in dogodke označil za poskus ZDA, da prevzamejo nadzor nad venezuelskimi naravnimi viri, predvsem nafto in minerali.
Operacija je povzročila obsežne izpade električne energije v delih Caracasa, ameriške letalske oblasti pa so nemudoma prepovedale vse lete v venezuelskem zračnem prostoru. Trump je medtem podal izjavo, da je bil Maduro ujet in prepeljan iz države, čeprav uradne potrditve o njegovem statusu še ni. Razmere v regiji so se po večtedenskem stopnjevanju napetosti in predhodnih manjših incidentih na morju ter kopnem močno zaostrile, kar predstavlja neposreden vojaški poseg ZDA v suverenost južnoameriške države.
Venezuelska prestolnica Caracas in več drugih zveznih držav so bile v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, prizorišče močnih eksplozij in preletov nizko letečih letal. Po navedbah lokalnih oblasti in očividcev je bilo okoli 2. ure zjutraj slišati najmanj sedem močnih detonacij, ki so pretresle prestolnico ter države Miranda, Aragua in La Guaira. Po poročanju so bili tarča napadov ključni vojaški objekti, vključno z glavno vojaško bazo Fort Tiuna in letalsko bazo La Carlota. V številnih delih mesta je po eksplozijah zmanjkalo električne energije, nad vojaškimi območji pa se je dvigal gost črn dim.
Predsednik Nicolás Maduro je za dogodke neposredno obtožil Združene države Amerike in napade označil za "resno vojaško agresijo". Kot odziv na nastale razmere je Maduro razglasil izredno stanje v državi in odredil aktivacijo Comanda za integralno obrambo (Codin) za koordinacijo oboroženih sil in milic. Vlada trdi, da je napade ukazal ameriški predsednik Donald Trump v okviru kampanje proti domnevnemu trgovanju z drogami, povezanemu z venezuelskim vrhom. Medtem ko so neimenovani viri v ZDA potrdili avtorizacijo napadov, uradnega odgovora Bele hiše še ni.
Zaradi stopnjevanja napetosti je sosednja Kolumbija pod vodstvom predsednika Gustava Petra že mobilizirala svoje oborožene sile na meji. Kolumbijske oblasti izražajo resno zaskrbljenost zaradi morebitnega množičnega vala beguncev, ki bi lahko zapustili Venezuelo zaradi vojaškega konflikta. Ameriška zvezna uprava za letalstvo (FAA) je medtem že prepovedala vsem ameriškim komercialnim letalom vstop v venezuelski zračni prostor zaradi tekočih vojaških dejavnosti.
Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah izvedle serijo vojaških napadov na vojaške in civilne objekte v Venezueli, kar so potrdili uradniki v Washingtonu in predstavniki venezuelske vlade. Okoli 2. ure zjutraj po lokalnem času so glavno mesto Caracas stresle močne eksplozije, nad mestom pa so bili opaženi nizko leteči zrakoplovi. Po poročilih lokalnih prebivalcev je prišlo do izpada električne energije v bližini strateških vojaških objektov, iz nekaterih baz pa se je vil gost črn dim. Pentagon in Bela hiša sprva nista podala podrobnejših komentarjev, so pa ZDA naknadno potrdile, da so cilje izbrale zaradi domnevnih povezav s trgovino z drogami in nezakonitimi migracijami.
Vlada predsednika Nicolása Madura je ameriška dejanja označila za agresijo in pozvala svoje privržence k uličnim protestom. Ameriška Zvezna uprava za letalstvo (FAA) je medtem že prepovedala vsem komercialnim letalom ZDA vstop v venezuelski zračni prostor zaradi trajajočih vojaških aktivnosti. Napadi predstavljajo dramatično zaostritev strategije administracije Donalda Trumpa, ki si prizadeva za odstranitev Madura z oblasti in uničenje logističnih poti za tihotapljenje prepovedanih substanc.
Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so elitne enote Delta Force zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročanju ameriških medijev so operacijo spremljali zračni napadi na ključne vojaške tarče v prestolnici Caracas, vključno s predsedniško palačo in vojaškimi bazami. Maduro je bil po zajetju nemudoma prepeljan na ameriško vojno ladjo in nato z letalom v New York, kjer ga čaka sojenje zaradi obtožb o narko-terorizmu in korupciji.
Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za izjemen uspeh in napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje države, da bi zagotovile stabilnost in dostop do obsežnih venezuelskih naftnih rezerv. Medtem ko so v nekaterih delih Venezuele in v diaspori na Floridi izbruhnila praznovanja, so se v Caracasu pojavili tudi protesti podpornikov režima. Podpredsednica Delcy Rodríguez je obsodila ameriško agresijo in Madura označila za edinega zakonitega voditelja, vendar so ZDA že začele procese za vzpostavitev nove oblasti pod njihovim nadzorom.
Ameriške posebne enote so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v prestolnici Venezuele, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa so operacijo izvedle elitne enote Delta Force, ki so par odpeljale iz države. Maduro se trenutno že nahaja v New Yorku, kjer se bo spopadel z obtožbami zaradi narko-terorizma in zarote, ki jih je vložilo ameriško pravosodno ministrstvo. Trump je operacijo označil za izjemen uspeh in napovedal, da bodo Združene države Amerike vsaj začasno prevzele upravljanje Venezuele ter njenih obsežnih naftnih rezerv.
Operacija, ki je vključevala zračne napade na ključne vojaške cilje v Caracasu in prelete helikopterjev nad mestom, je povzročila deljene odzive po vsem svetu. Medtem ko so venezuelski izgnanci na Floridi in v nekaterih drugih ameriških mestih proslavljali padec Madurovega režima, so progresivni člani ameriškega kongresa in komunistične partije v Severni Ameriki napad ostro obsodili kot kršitev mednarodnega prava in suverenosti. V Venezueli je podpredsednica Delcy Rodríguez zahtevala izpustitev Madura in se razglasila za začasno predsednico, medtem ko poročajo o žrtvah tako med civilisti kot med pripadniki venezuelske vojske. Varnostni svet Združenih narodov je za ponedeljek že sklical izredno zasedanje o razmerah v državi.
Dogajanje v Venezueli neposredno ne ogroža slovenske nacionalne varnosti, vendar pa stopnjevanje napetosti vpliva na globalne naftne trge in s tem na cene energentov v Evropski uniji. Slovenija kot članica EU in Nata spremlja ameriško zunanjo politiko, saj lahko enostranski vojaški posegi vplivajo na mednarodno stabilnost in usklajenost transatlantskega partnerstva.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.