Trump potrdil napad na Venezuelo in ugrabitev Madura, svetovni odzivi se vrstijo.
Objavljeno: 3. 1. 2026 12:42
2. jan 12:22
Po ameriškem napadu na Caracas in aretaciji Nicolása Madura, je Donald Trump izjavil, da so bili pripravljeni izvesti še en napad, če bi bilo potrebno. Venezuela je ostro obsodila ameriško vojaško agresijo. Nekdanji britanski obrambni minister je izdal ostro opozorilo Trumpu glede njegove baze oboževalcev MAGA po "drzni operaciji v Venezueli".
3. jan 13:40
Predsednik ZDA Donald Trump je potrdil, da so ZDA bombardirale Venezuelo in ugrabile predsednika Nicolása Madura. Maduro in njegova žena sta po besedah podpredsednice Delcy Rodriguez izginila, venezuelska vlada pa ne ve, kje se nahajata. Trump je tudi izjavil, da je venezuelsko ljudstvo spet svobodno in da bodo ZDA vodile Venezuelo do tranzicije. Maduro naj bi bil z ženo prepeljan z marinsko ladjo USS Iwo Jima.
3. jan 10:40
Po ameriškem napadu in aretaciji predsednika Madura so se oglasili svetovni voditelji. Nizozemski minister za zunanje zadeve je izrazil zaskrbljenost in dejal, da pozorno spremljajo situacijo v Caracasu, ki ostaja nejasna. Venezuelska vlada je obsodila ZDA zaradi napada na vojaško bazo in opozorila na destabilizacijo Latinske Amerike. Donald Trump je potrdil, da so ameriške sile prijele Madura in ga prepeljale iz Venezuele. Republikanski voditelji so napovedali, da bodo Madura sodno preganjali v ZDA.
3. jan 8:40
Po ameriškem napadu na Venezuelo, v katerem naj bi bil aretiran predsednik Maduro, so se pojavili prvi odzivi. Nizozemski minister za zunanje zadeve je izjavil, da situacijo v Caracasu pozorno spremljajo, a da je trenutno še nejasna. Venezuelska vlada je obtožila ZDA za napade na vojaško bazo in opozorila, da ZDA s tem ogrožajo stabilnost Latinske Amerike. Poročajo tudi o eksplozijah v Caracasu, vendar Bela hiša in Pentagon dogodkov še nista komentirala.
Po ameriškem napadu na Caracas in aretaciji Nicolása Madura, je Donald Trump izjavil, da so bili pripravljeni izvesti še en napad, če bi bilo potrebno. Venezuela je ostro obsodila ameriško vojaško agresijo. Nekdanji britanski obrambni minister je izdal ostro opozorilo Trumpu glede njegove baze oboževalcev MAGA po "drzni operaciji v Venezueli".
Kronologija dogodkov
29. dec. 2025 :Trump potrdil prvi neposredni napad na objekt v Venezueli.Predsednik Trump je potrdil, da so ameriške sile in CIA izvedle napad z droni na pristaniški objekt, ki naj bi služil kot baza za trgovino z drogami. To je bil prvi potrjen ameriški kopenski napad na venezuelskem ozemlju, ki je sledil seriji operacij proti ladjam na morju.
29. nov. 2025 :Zaprtje zračnega prostora in grožnje z vojaškim posredovanjem.ZDA so razglasile venezuelski zračni prostor za zaprt, kar je dodatno zaostrilo odnose z Madurovim režimom. Trumpova administracija je takrat začela odkrito nakazovati možnost hitrega vojaškega posredovanja proti narkokartelom ali režimu.
15. nov. 2025 :Senatna podpora ukrepom proti Maduru.Ameriški senat je predsedniku Trumpu odobril izvedbo odločilnih ukrepov proti venezuelskemu režimu. Maduro je v odzivu posvaril pred humanitarno katastrofo in dejal, da država ne bo postala Gaza Južne Amerike.
31. okt. 2025 :Priprave na bombardiranje vojaških objektov.Kljub prvotnim zanikanjem so ameriški mediji poročali, da Pentagon pripravlja načrte za bombardiranje strateških ciljev v Venezueli. Namen teh načrtov je bil stopnjevanje pritiska na Madura, da zapusti oblast.
16. okt. 2025 :Pooblastila Cii za tajne operacije.Trump je uradno pooblastil obveščevalno agencijo CIA za izvajanje tajnih operacij v Venezueli. Operacije so bile uradno usmerjene proti mamilarskim kartelom in nezakonitim migracijam, Caracas pa je v odgovor mobiliziral vojsko.
3. sep. 2025 :Smrtonosni napadi na morju.Ameriška vojska je v Karibskem morju potopila ladjo, povezano z venezuelskimi kriminalnimi združbami, pri čemer je bilo ubitih 11 oseb. Maduro je Washington obtožil ponarejanja dokazov z uporabo umetne inteligence.
25. jul. 2025 :Kratkotrajna omilitev naftnih sankcij.V nepričakovanem obratu so ZDA začasno dovolile podjetju Chevron ponoven zagon omejenih naftnih operacij v Venezueli. Poteza je bila del pogajanj o izmenjavi zapornikov, vendar ni prinesla dolgoročne stabilizacije odnosov.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Venezueli ima pomemben vpliv na globalne energetske trge, saj država razpolaga z največjimi zalogami nafte na svetu. Neposredno vojaško posredovanje ZDA v Južni Ameriki destabilizira mednarodni pravni red in vpliva na zunanjo politiko Evropske unije, katere članica je Slovenija.
Slovenija kot zagovornica mednarodnega prava in stabilnosti znotraj EU pozorno spremlja tovrstne enostranske vojaške akcije, saj te spreminjajo varnostno dinamiko v okviru zveze NATO in vplivajo na diplomatska stališča do vprašanj suverenosti in demokratičnih prehodov v tretjih državah.
Donald Trump je izjavil, da so ZDA izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele Nicolása Madura, ki so ga odpeljali iz države. Venezuelska vlada je poročala o ameriških napadih in obsodila agresijo, pri tem pa trdi, da si Washington želi venezuelsko bogastvo. Po poročanju CBS News in Fox News je Trump ukazal napade na vojaške baze v Venezueli. Vlada Nicolása Madura je razglasila izredno stanje.
Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle napad na cilj v venezuelskem pristanišču, ki naj bi služil kot baza za pretovarjanje prepovedanih drog. Po navedbah Washingtona je bila operacija usmerjena proti objektu, ki ga uporablja kriminalna združba Tren de Aragua za nakladanje mamil na plovila. Napad, ki se je zgodil v času božičnih praznikov, je povzročil obsežno eksplozijo v pristaniškem območju.
ZDA s tem dejanjem stopnjujejo pritisk na avtoritarno vlado v Caracasu pod vodstvom Nicolása Madura. Doslej so se ameriške vojaške aktivnosti omejevale na prestrezanje mamilarskih plovil na odprtem morju, omenjeni dogodek pa predstavlja prvi javno potrjen neposredni napad na venezuelskem kopnem. Trump je v radijskem intervjuju poudaril, da je bil objekt popolnoma uničen, kar označuje novo fazo v ameriški strategiji boja proti narkokartelom v regiji.
Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle napad na strateško pomembno infrastrukturo v Venezueli, ki naj bi bila povezana z dejavnostmi trgovine z mamili. Po navedbah predsednika je bil cilj napada uničenje velikega objekta, natančneje pomola, ki so ga domnevno uporabljali narkokarteli. Trump ob tem ni razkril natančne lokacije tarče, je pa poudaril, da gre za del širše strategije pritiska na tamkajšnji režim.
Obenem je predsednik ZDA razkril, da je nedavno opravil telefonski pogovor z venezuelskim voditeljem Nicolásom Madurom. Trump je komunikacijo označil za neuspešno in neplodno, saj pogovori niso privedli do deeskalacije napetosti med državama ali do napredka pri reševanju vprašanj glede pošiljanja drog in kriminalcev v ZDA. Trumpova administracija tako nadaljuje s politiko ostrega pritiska na Madurov režim, ki ga Washington vse pogosteje neposredno povezuje s transnacionalnim kriminalom.
Ameriški predsednik Donald Trump je v petek pred srečanjem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem v svojem letovišču Mar-a-Lago razkril, da so Združene države Amerike izvedle napad na obalni cilj v Venezueli. Po besedah predsednika je bil cilj napada privez, ki naj bi ga uporabljali za pripravo transportov drog. Trump je ob tem navedel, da je prišlo do močne eksplozije, vendar pa za svoje trditve ni podal podrobnejših dokazov ali natančnih informacij o uporabljenih sredstvih.
Na vprašanja novinarjev o tem, katera agencija oziroma enota je bila odgovorna za izvedbo operacije, predsednik Trump ni želel odgovoriti. Gre za nadaljevanje zaostrene politike Washingtona do Venezuele, ki jo ameriška administracija že dlje časa obtožuje vpletenosti v mednarodno trgovino z mamili in destabilizacijo regije. Napad predstavlja neposredno stopnjevanje vojaških napetosti, ki so se v zadnjih mesecih stopnjevale prek zaprtja zračnega prostora in sankcij.
Odziv venezuelske strani na zadnje trditve o napadu še ni znan, vendar je predsednik Nicolás Maduro v preteklosti podobne akcije označil za nezakonite posege v suverenost države. Dogajanje v Karibskem morju ostaja nestabilno, saj so ZDA v regijo v zadnjem času namestile dodatne vojaške zmogljivosti, kar povečuje tveganje za širši regionalni konflikt.
Po poročilih o eksplozijah v različnih delih Venezuele je država uradno obtožila Združene države "hude vojaške agresije" in sprožila obrambni načrt. Donald Trump je potrdil, da so Nicolása Madura in njegovo ženo zajeli med operacijo v noči na soboto, 3. januarja. Trump je v intervjuju za Fox News razkril, da so Madura ujeli v "trdnjavi" med vojaško operacijo ZDA. Trump je že v preteklosti poskušal odstaviti Madura z oblasti, tokrat pa mu je očitno uspelo, razlogi za napad pa so politične in gospodarske narave.
Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na tiskovni konferenci v Beli hiši izjavil, da so ameriške vojaške sile pripravljene na morebitni drugi val napadov na Venezuelo. Trump je poudaril, da bi bil morebitni novi poseg bistveno močnejši od predhodnih operacij, vendar je hkrati dodal, da ameriška administracija trenutno še ne vidi neposredne potrebe po takšnem ukrepanju. Izjave, ki so jih prenašali svetovni mediji, odražajo zaostrene odnose med Washingtonom in Caracasom.
Washington ne izključuje možnosti vojaškega posredovanja, če se bodo razmere v južnoameriški državi stopnjevale. Trumpove besede so bile usmerjene predvsem v potrditev pripravljenosti ameriške vojske, da v kratkem času izvede obsežne operacije. Čeprav podrobnosti o naravi teh napadov niso bile razkrite, ameriški predsednik vztraja, da so vse možnosti še vedno na mizi, kar ohranja pritisk na venezuelsko politično vodstvo. Napovedi o drugem valu vdorov oziroma napadov kažejo na odločnost ZDA pri uveljavljanju svojih strateških interesov v regiji.
Dogajanje v Venezueli ima pomemben vpliv na globalne energetske trge, saj država razpolaga z največjimi zalogami nafte na svetu. Neposredno vojaško posredovanje ZDA v Južni Ameriki destabilizira mednarodni pravni red in vpliva na zunanjo politiko Evropske unije, katere članica je Slovenija.
Slovenija kot zagovornica mednarodnega prava in stabilnosti znotraj EU pozorno spremlja tovrstne enostranske vojaške akcije, saj te spreminjajo varnostno dinamiko v okviru zveze NATO in vplivajo na diplomatska stališča do vprašanj suverenosti in demokratičnih prehodov v tretjih državah.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.