Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v četrtek izdalo ostro opozorilo, da bo Ruska federacija vsakršno zahodno vojaško prisotnost v Ukrajini obravnavala kot legitimno vojaško tarčo. Tiskovna predstavnica ministrstva Marija Zaharova je poudarila, da bodo morebitne evropske enote ali vojaški objekti, ki bi se nahajali na ukrajinskem ozemlju po koncu trenutnega konflikta, neposredno izpostavljeni ruskim napadom. Izjava predstavlja nadaljevanje ruske politike odvračanja zahodnih zaveznic od neposrednega vmešavanja v vojno. Ruska stran trdi, da bi namestitev zahodnih sil v regiji le še podaljšala sovražnosti in povečala tveganje za neposreden spopad med Rusijo in zvezo NATO. Po navedbah nekaterih analitikov bi bila kakršna koli namestitev mirovnih ali podpornih enot iz Zahodne Evrope mogoča le ob predhodnem soglasju Moskve, kar pa trenutno ostaja malo verjetno. Zaharova je ob tem dodala, da so se tovrstna opozorila v preteklosti že večkrat ponovila in ostajajo nespremenjena. Napetosti so se dodatno zaostrile po nedavnih poročilih o ukrajinskih operacijah na mejnih območjih, ki jih Rusija izkorišča za utemeljitev svojih groženj. Uradna Moskva s tem sporoča, da ne bo tolerirala nobenih varnostnih jamstev za Ukrajino, ki bi vključevala fizično prisotnost tujih vojakov, s čimer želi ohraniti svoj vpliv nad prihodnjo varnostno arhitekturo države.

Ameriški senat je v četrtek sprejel resolucijo o vojnih pooblastilih, s katero želi predsedniku Donaldu Trumpu preprečiti nadaljnje vojaške akcije v Venezueli brez predhodne odobritve kongresa. Odločitev predstavlja redek in pomemben politični udarec predsedniku, saj se je opozicijskim demokratom pridružilo pet republikanskih senatorjev. Glasovanje z izidom 52 proti 47 je sledilo nenadnemu ameriškemu napadu, v katerem so specialne sile zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in ga prepeljale v Združene države Amerike. Senatorji so v razpravi administraciji očitali, da je z vojaškim posredovanjem v Venezueli brez vednosti zakonodajne veje oblasti zavajala kongres in javnost. Čeprav je bila aretacija Madura sprva v delu republikanske stranke toplo sprejeta, so se kmalu zatem pojavili resni pomisleki glede širitve predsedniških pooblastil in ambicij v zahodni polobli. Resolucija zdaj zahteva, da Trump za vsako morebitno uporabo sile ali namestitev dodatnih vojakov pridobi izrecno dovoljenje kongresa, kar bi lahko ogrozilo načrte Bele hiše o prevzemu nadzora nad venezuelskim naftnim izvozom. Kljub uspehu v senatu ima ukrep malo možnosti, da dejansko postane zakon, saj bi ga moral podpisati sam predsednik Trump, ki je že napovedal veto. Poleg tega bi morala resolucijo v enaki obliki potrditi tudi predstavniški dom, kjer demokrati že pripravljajo svojo različico. Bela hiša vztraja, da so bila dejanja nujna za nacionalno varnost, medtem ko kritiki opozarjajo na ustavno vlogo kongresa pri razglašanju vojne in nevarnost enostranskih vojaških posegov.

Danska vlada je v sodelovanju z grenlandskimi oblastmi pozdravila napovedano srečanje s predstavniki Združenih držav Amerike, na katerem bodo razpravljali o ponovnem zanimanju administracije predsednika Donalda Trumpa za nakup Grenlandije. Danski obrambni minister Troels Lund Poulsen je potrdil, da so pogovore predlagali v Kopenhagnu in Nuuku, saj želijo vzpostaviti potreben dialog o strateških vprašanjih. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je srečanje potrdil, vendar podrobnosti o vsebini pogovorov javnosti še ni razkril. Napetosti med državama so se povečale po kritičnih izjavah ameriškega podpredsednika JD Vancea, ki je Danski očital neustrezno upravljanje varnosti na tem strateško pomembnem otoku. Grenlandija, ki je avtonomno ozemlje pod dansko krono, ima ključno vlogo v okviru severnoatlantskega zavezništva (NATO). Zaradi svoje lege v Arktiki postaja vse bolj pomembna tarča geopolitičnih interesov, predvsem v luči nadzora nad naravnimi viri in plovnimi potmi. Evropske zaveznice, vključno s Kanado, Francijo, Nemčijo, Italijo, Poljsko, Španijo in Združenim kraljestvom, so že izrazile neomajno podporo danski suverenosti nad Grenlandijo. Kljub ameriškim težnjam po nakupu ozemlja danska politika vztraja, da Grenlandija ni naprodaj, vendar priznava nujnost tesnejšega sodelovanja z Washingtonom pri zagotavljanju regionalne stabilnosti in varnosti v Arktičnem krogu.

Francija in Združeno kraljestvo načrtujeta namestitev do 15.000 vojaških oseb v Ukrajini v primeru sklenitve mirovnega sporazuma z Rusijo, je poročal časnik The Times. Po navedbah virov naj bi vsaka država prispevala približno 7.500 vojakov, ki bi bili zadolženi za usposabljanje ukrajinskih sil, vzdrževanje vojaške opreme ter nadzor nad gradnjo obrambne infrastrukture in skladišč. Ta številka je znatno nižja od prvotnih načrtov, ki so predvidevali širšo koalicijo s 64.000 vojaki, vendar so bili ti ocenjeni kot logistično neizvedljivi. Britanski premier Keir Starmer je poudaril, da bo o morebitni napotitvi enot po prekinitvi ognja odločal parlament. Načrt predvideva vzpostavitev vojaških baz po vsej državi, s čimer bi zagotovili varnostna jamstva in stabilnost po končanju aktivnih spopadov. Kljub uradnim napovedim nekateri analitiki opozarjajo, da bi bila dejanska številka razpoložljivih vojakov lahko še nižja od napovedanih 15.000, medtem ko nemški politiki, kot je Friedrich Merz, opozarjajo, da takšna napotitev brez soglasja Rusije ne bo mogoča. Operacija bi temeljila na določilih pariške deklaracije, ki državam omogoča pošiljanje vojaškega osebja za podporne naloge. Glavni namen prisotnosti evropskih sil bi bil preprečiti ponoven izbruh sovražnosti in zagotoviti tehnično podporo ukrajinski vojski pri upravljanju s sodobnim zahodnim orožjem. Trenutno sta le London in Pariz uradno potrdila pripravljenost za sodelovanje v tej pobudi.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da Bela hiša resno preučuje možnost nakupa Grenlandije, največjega otoka na svetu, ki je pod dansko suverenostjo. Medtem ko ameriška administracija razpravlja o strateškem pomenu otoka in morebitnih finančnih ponudbah, so danski uradniki in oblasti na Grenlandiji že odločno sporočili, da ozemlje ni naprodaj. V javnosti so se pojavila ugibanja o astronomskih zneskih, ki bi jih Združene države Amerike lahko ponudile za prevzem otoka, vendar uradnih finančnih načrtov še ni. Danski mediji poročajo, da so tamkajšnji politiki predlog označili za nesmiseln in poudarili, da Grenlandija uživa visoko stopnjo avtonomije. Kljub temu Trumpova ekipa meni, da bi nakup okrepil ameriško nacionalno varnost in razširil vpliv na Arktiki, kjer so naravni viri in nove plovne poti vse pomembnejši. Geopolitični analitiki opozarjajo, da gre za enega najbolj nenavadnih diplomatskih predlogov v zadnjih desetletjih. Čeprav so se v medijih pojavile spekulacije o milijonskih odškodninah za posamezne prebivalce otoka, gre v veliki meri za senzacionalistične navedbe brez podlage v uradni politiki Združenih držav Amerike. Danska premierka je poudarila, da Grenlandija ni danska, temveč grenlandska, in da je razprava o prodaji končana, preden se je sploh začela.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je v četrtek ob prihodu v Bejrut izjavil, da si Iran ne želi vojne z Izraelom ali Združenimi državami Amerike, vendar je v celoti pripravljen na morebitne povračilne ukrepe, če bo država znova napadena. Med dvodnevnim obiskom v Libanonu se bo Aragči posvetoval z libanonskimi uradniki o zaostrovanju groženj s strani Izraela in regionalni varnosti. Po njegovih besedah je Teheran pripravljen na vse mogoče scenarije, hkrati pa ostaja odprt za pogajanja glede svojega jedrskega programa, pod pogojem, da ti temeljijo na vzajemnosti. Obisk poteka v času izjemno napetih odnosov v regiji, kjer Aragči poudarja, da iranska politika ne stremi k stopnjevanju konfliktov, temveč k zaščiti nacionalnih interesov. Zunanji minister je na letališču Rafika Haririja poudaril, da so pripravljeni na dialog z Washingtonom, če bodo pogajanja potekala v okviru spoštovanja preteklih dogovorov in iranske suverenosti. Razmere ostajajo nepredvidljive, saj obe strani krepita svojo retoriko in vojaško pripravljenost. Diplomatska prizadevanja Irana v Libanonu odražajo poskus stabilizacije regionalnih zavezništev po nedavnih neposrednih spopadih z Izraelom. Aragči je izpostavil, da Iran kljub pretekli škodi na svoji infrastrukturi ne namerava popustiti pri ključnih strateških vprašanjih. Libanonska stran pričakuje podrobnejša pojasnila o iranskih načrtih za preprečevanje nadaljnjih sovražnosti, ki bi lahko destabilizirale celotno regijo Bližnjega vzhoda.

V Vientianu se je zaključil 12. kongres Laoške ljudske revolucionarne stranke (LPRP), na katerem so delegati ponovno izvolili Thonglouna Sisoulitha za generalnega sekretarja centralnega komiteja za mandatno obdobje 2026–2030. Prvo plenarno zasedanje novega komiteja je potrdilo ključne vodstvene položaje in začrtalo usmeritve za prihodnjih pet let, vključno s ciljem doseganja šestodstotne letne gospodarske rasti. Laos si s sprejetim petletnim načrtom prizadeva preseči status najmanj razvite države ter okrepiti nacionalno neodvisnost in blaginjo. Ob uspešnem zaključku kongresa je vietnamska delegacija pod vodstvom posebnega odposlanca Le Hoai Trunga obiskala sosednjo državo in prenesla čestitke generalnega sekretarja Komunistične partije Vietnama To Lama. Vietnam je dogodek označil za zgodovinski mejnik in zmago v dvostranskih odnosih, ki temeljijo na strateški koheziji in tesnem sodelovanju med partijama. Voditelji so poudarili pomen mirnega in enotnega Laosa za stabilnost v regiji. Načrti za obdobje do leta 2030 vključujejo šest glavnih razvojnih ciljev, ki se osredotočajo na modernizacijo države in poglabljanje teoretičnega sodelovanja s strateškimi partnerji. Uspešna izvedba kongresa po mnenju uradnega Hanoja potrjuje trdnost laoške revolucionarne poti in zagotavlja nadaljnji razvoj političnih ter ekonomskih vezi med državama v okviru jugovzhodne Azije.

Nizozemski medij AD je v svoji redni rubriki in podkastu spodbudil javno razpravo o vprašanju, ali Združene države Amerike še vedno predstavljajo vzor demokracije v sodobnem svetu. Prispevek izpostavlja dilemo med tistimi, ki menijo, da je ameriški sistem zaradi politične polarizacije izgubil svojo kredibilnost, in tistimi, ki trdijo, da se Evropa od ameriškega modela še vedno lahko marsikaj nauči. Razprava se odvija v luči naraščajočih vprašanj o stabilnosti ameriških institucij in vplivu tamkajšnjega političnega dogajanja na globalne demokratične standarde. Uporabniki in poslušalci so pozvani k podajanju lastnih mnenj o tem, ali so ZDA v očeh mednarodne javnosti že izgubile status vodilne demokratične sile ali pa so njihove izkušnje dragocene za razvoj drugih demokracij. Prispevek ne podaja dokončnih zaključkov, temveč služi kot platforma za analizo javnega mnenja o stanju čezatlantskih odnosov in vrednot. Poudarek je predvsem na vprašanju, kako so se percepcije ameriške ureditve spremenile v zadnjem obdobju in kakšen pomen ima to za prihodnost zahodnega liberalnega reda.

Nizozemski organi pregona so v četrtek dopoldne pridržali dva mladoletnika, ki sta osumljena serije lažnih bombnih groženj v provincah Groningen in Drenthe. Grožnje so bile v kratkem časovnem razmiku usmerjene na šest šol in en center za oskrbo starejših, kar je povzročilo preplah in motnje v delovnem procesu teh ustanov. Zaradi varnostnih protokolov so morali evakuirati osnovno šolo De Achtbaan v mestu Hoogezand v provinci Groningen. Policijske enote so prostore šole temeljito preiskale, vendar sumljivih predmetov ali eksplozivnih naprav niso našle. Po zagotovilih policije nevarnosti za javnost ni več, ustanova pa je bila po pregledu ponovno razglašena za varno. Preiskava motiva za klice še poteka, policija pa poudarja resnost takšnih dejanj, čeprav so se izkazala za lažna. Pridržana mladoletnika sta trenutno v postopku, medtem ko preiskovalci ugotavljajo, ali sta povezana z vsemi prejetimi grožnjami v regiji.

Agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) je v sredo med izvajanjem operacije v Minneapolisu ustrelil in ubil 37-letno žensko v njenem vozilu. Incident se je zgodil v okviru poostrenih ukrepov zvezne vlade pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa glede nadzora nad priseljenci. Smrt mlade ženske je sprožila val napetosti in nemirov v več večjih ameriških mestih, medtem ko se lokalne in zvezne oblasti spopadajo z različnimi interpretacijami dogodka. Župan Minneapolisa je ostro zavrnil navedbe zveznih oblasti, da je agent streljal v samoobrambi, in uradno različico dogodkov označil za nesmiselno. Guverner Minnesote je izpostavil, da so tovrstni dogodki neposredna posledica politike, ki temelji na ustvarjanju strahu in spodbujanju konfliktov. Kljub objavi videoposnetka, ki naj bi po nekaterih trditvah kazal, da je ženska z vozilom ogrožala policiste, so odzivi javnosti in lokalnih politikov izjemno kritični do uporabe smrtonosne sile. Predsednik Donald Trump je stopil v bran agenciji ICE in podprl ravnanje njenih uslužbencev, kar je še dodatno poglobilo politični razkol med Belo hišo in lokalnimi voditelji. Incident velja za enega najhujših primerov nasilja v sklopu aktualnih prizadevanj za deportacijo nezakonitih priseljencev, kar stopnjuje vprašanja o pooblastilih in nadzoru nad zveznimi organi na terenu.

Občini Tilburg in Breda sta zaradi obilnih snežnih padavin in nevarnosti zrušenja streh pod težo ledu in snega preventivno zaprli vse javne športne objekte. Odločitev so sprejeli po sredinem incidentu v Utrechtu, kjer se je pod težo snežne odeje zrušilo športno središče. Predstavniki lokalnih oblasti so poudarili, da gre za previdnostni ukrep in da neposredne nevarnosti za prebivalce ni, vendar je varnost obiskovalcev na prvem mestu. V Tilburgu bodo dvorane ostale zaprte vsaj do petka, v Bredi pa predvidoma do ponedeljka zjutraj. Med zaprtimi objekti so številni plavalni bazeni, telovadnice in drsališča, med drugim športni kompleks Drieburcht in drsališče Ireen Wüst. Edina izjema je ledena dvorana IJssportcentrum v Tilburgu, kjer so delavci nemudoma začeli s čiščenjem strehe. Cilj je zagotoviti varno izvedbo petkove domače tekme hokejske ekipe Tilburg Trappers, o čemer bodo dokončno odločili po pregledu v petek popoldne. Občina Breda bo v prihodnjih dneh izvedla podrobne preiskave nosilnosti strešnih konstrukcij na vseh binnensport lokacijah. Strokovnjaki bodo preverili, ali so objekti sposobni prenesti trenutne obremenitve, saj so takšne vremenske razmere z izjemno količino snega v regiji redke. Ponovno odprtje objektov bo odvisno od vremenskih razmer in izidov tehničnih pregledov, ki bodo določili stopnjo varnosti za športne aktivnosti.

Evropski komisar za notranje zadeve in migracije Magnus Brunner je pozval nemško vlado k čimprejšnji odpravi nadzora na kopenskih mejah z vsemi sosednjimi državami. Nemčija je poostren nadzor uvedla maja 2025 z namenom zmanjšanja števila nezakonitih prehodov in krepitve nacionalne varnosti, vendar Brunner poudarja, da morajo biti takšni ukrepi le časovno omejeni in izjemni naravi. Bruselj v luči teh dogodkov vztraja pri polnem delovanju schengenskega sistema, ki temelji na prostem pretoku oseb znotraj Unije. Namesto nadzora na notranjih mejah Evropska komisija pod vodstvom Brunnerja zagovarja močnejšo zaščito zunanjih meja Evropske unije. Po komisarjevih besedah bi se morala Nemčija v doglednem času vrniti k standardnim schengenskim pravilom, saj trenutni režim predstavlja odstopanje od temeljnih načel povezave. Nemška vlada zaenkrat vztraja pri svojih ukrepih, saj meni, da so nujni za obvladovanje migracijskih pritiskov. Kljub temu se pritisk evropskih institucij stopnjuje, saj bi dolgotrajni nadzori lahko povzročili gospodarsko škodo in logistične težave v celotni regiji. Poziv komisarja Brunnerja tako nakazuje na vse večje razhajanje med interesi držav članic po večji varnosti in prizadevanji Bruslja za ohranitev svobode gibanja.

V regiji Lipeck na zahodu Rusije je v ponedeljek, 6. januarja 2025, na enem izmed industrijskih objektov izbruhnil požar. Po navedbah guvernerja regije Igorja Artamonova je bil vzrok za požar padec brezpilotnega letalnika v okrožju Usman. Na prizorišče so bile nemudoma napotene interventne službe, ki so se spopadle z ognjem. Po prvotnih podatkih v incidentu ni bilo žrtev ali ranjenih. Gre za drugi zaporedni napad v tej regiji, saj je bil podoben incident v industrijski coni zabeležen že prejšnji dan. Čeprav ruski uradniki niso neposredno navedli izvora letalnika, dogodek sovpada s povečano aktivnostjo ukrajinskih sil, ki s tovrstnimi napadi ciljajo na rusko logistično in industrijsko infrastrukturo, povezano z vojaškimi operacijami. Incident poudarja vse večjo ranljivost ruskih zalednih regij na napade iz zraka.

Policija v mestu Clovis v zvezni državi Nova Mehika je v petek obravnavala strelski incident, v katerem je bil ubit 20-letni domnevni vlomilec Keilyn Parker. Po navedbah policije je 20-letni stanovalec poklical nujno pomoč po polnoči in poročal, da je bil ustreljen med vlomom v njegov dom, a je na napad odgovoril z lastnim orožjem in napadalca zadel. Oba moška sta bila prepeljana v bolnišnico, kjer je Parker podlegel poškodbam, stanovalec pa je bil oskrbljen zaradi ran. Dogodek v Clovisu predstavlja že drugo usodno streljanje v tem mestu v enem tednu, kar odraža širši trend nasilnih incidentov v ZDA. Istočasno se britanska metropolitanska policija (Met) v Londonu sooča z ostrimi kritikami po razkritju notranje revizije, ki je pokazala na kritično znižanje standardov pri preverjanju novih uslužbencev med letoma 2018 in 2023. Nekdanji detektiv Scotland Yarda Peter Bleksley je postopek označil za popolnoma nezadostnega in poudaril, da so zaradi naglice pri zaposlovanju v policijske vrste vstopili posamezniki, ki so kasneje zagrešili huda kazniva dejanja, vključno s posilstvi in korupcijo. Britanska notranja ministrica Shabana Mahmood je opustitev preverjanj označila za opustitev dolžnosti varovanja javnosti. Dogodki v obeh državah izpostavljajo vprašanja varnosti in integritete institucij. Medtem ko se ameriška javnost ponovno srečuje s posledicami oboroženega nasilja v zasebnih domovih, se v Veliki Britaniji krepi nezaupanje v policijo zaradi sistemskih napak pri zaposlovanju. Britanske oblasti so prizale, da je bilo zaradi političnih pritiskov po hitrem povečanju števila policistov ogroženo varno bivanje državljanov v Londonu.

Inšpektorji Sektorja za izredne razmere srbskega ministrstva za notranje zadeve so v Kragujevcu izvedli obsežen zaseg nelegalnih pirotehničnih sredstev. Med poostrenim nadzorom, ki poteka v času novoletnih in božičnih praznikov, so na improvizirani stojnici odkrili in zasegli natanko 33.636 kosov različne pirotehnike. Skupna teža eksplozivne zmesi v zaseženih predmetih znaša približno 60 kilogramov, kar predstavlja znatno varnostno tveganje za javnost. Akcija je bila usmerjena v zatiranje nelegalne prodaje na mestih, ki za to nimajo ustreznih dovoljenj. Po navedbah ministrstva bodo zoper osebe, ki so pirotehniko prodajale na črno, uvedeni ustrezni pravni postopki. Srbski organi s temi ukrepi skušajo zmanjšati število poškodb in preprečiti kršitve javnega reda in miru, ki so v prazničnem obdobju pogosto povezane z neustrezno uporabo eksplozivnih sredstev. Nadzor se bo po napovedih policije nadaljeval po celotni državi.

Guverner okrožja Robat Karim v provinci Teheran je uradno demantiral poročila o domnevni eksploziji, ki naj bi odjeknila na tem območju. Po navedbah lokalnih oblasti so se v javnosti in na družbenih omrežjih razširile nepreverjene informacije o bombnem napadu ali večji eksploziji, vendar so uradniki po preverjanju stanja na terenu te navedbe označili za neresnične. Državni tožilec okrožja Robat Karim je ob tem napovedal ostre pravne ukrepe proti vsem, ki širijo lažne novice in s tem povzročajo vznemirjenje med prebivalstvom. Poudaril je, da bo pravosodje odločno ukrepalo proti tistim, ki ogrožajo psihološko varnost javnosti. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti v regiji, ko so poročila o morebitnih incidentih na iranskem ozemlju pogosta, vendar v tem konkretnem primeru niso našli dokazov o kakršnem koli napadu ali nesreči.

Profesor na poklicni šoli v mestu Stoob na avstrijskem Gradišču je izgubil zaposlitev, potem ko je dijakom pri pouku praktičnega pouka naročil, naj iz opeke zgradijo svastiko. Incident, ki se je zgodil na podružnici šole Pinkafeld, je sprožil takojšen odziv vodstva šole in policije. Ravnatelj ustanove je ob odkritju spornega simbola nemudoma ukrepal, profesor pa je bil sprva suspendiran, nato pa je dokončno zapustil delovno mesto. Dogodek je povzročil val ogorčenja v avstrijski javnosti, saj je uporaba in poveličevanje nacističnih simbolov v Avstriji strogo prepovedano z zakonom o prepovedi (Verbotsgesetz). Šola je o primeru obvestila pristojno državno tožilstvo, ki bo preučilo morebitno kazensko odgovornost nekdanjega pedagoga. Po poročanju medijev naj bi profesor sporno nalogo podal v začetku decembra, zgodba pa je v javnost prišla po zaključku notranje preiskave. Lokalne oblasti in šolski svet so poudarili ničelno toleranco do kakršnega koli spodbujanja ekstremizma v izobraževalnih ustanovah. Kljub temu da je šlo za praktično vajo zidanja, je bila izbira simbola označena za nedopustno dejanje, ki krši temeljne ustavne vrednote države. Policijska preiskava o motivih za takšno dejanje še vedno poteka.

Upraviteljica bara Le Constellation v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, Jessica Moretti, je bila po poročanju italijanskega časnika La Repubblica posneta, kako med uničujočim požarom v novoletni noči zapušča objekt z blagajno, polno gotovine. Dogodek je pritegnil pozornost javnosti zaradi izjemne brezobzirnosti, saj je v ognju življenje izgubilo 40 ljudi, številni gostje pa so v času njenega odhoda še vedno prosili za pomoč in se borili za preživetje. Videoposnetek, ki je pricurljal v javnost, prikazuje Morettijevo, kako se z denarjem prebija iz gorečega objekta, medtem ko so bili obiskovalci ujeti v smrtni pasti. Preiskovalci zdaj preučujejo njeno ravnanje in morebitno kazensko odgovornost zaradi opustitve pomoči v kritičnih trenutkih. Tragični incident je pretresel švicarsko in širšo evropsko javnost, predvsem zaradi visokega števila žrtev na priljubljeni turistični destinaciji. Lokalne oblasti v kantonu Valais nadaljujejo s preiskavo vzroka požara in preverjajo varnostne protokole v objektu. Odzivi na družbenih omrežjih in v medijih so izjemno ostri, saj javnost zahteva stroge sankcije za lastnico, ki je v trenutkih največje krize prednost pred človeškimi življenji dala materialnim sredstvom.

Renee Nicole Macklin Good, 37-letna mati treh otrok, ki jo je v sredo v Minneapolisu ustrelil agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE), je bila ameriška državljanka in pesnica, ki se je pred kratkim preselila v mesto.

V Phoenixu so v ponedeljek evakuirali stavbo vrhovnega sodišča zvezne države Arizona, potem ko so v prostorih za sprejem pošte odkrili sumljiv paket. Po navedbah lokalnih oblasti in zveznega urada za alkohol, tobak, strelno orožje in eksplozive (ATF) je preliminarni preizkus vsebine paketa pokazal prisotnost doma izdelanih eksplozivnih snovi. Zaradi incidenta so vse zaposlene preventivno napotili domov, območje pa so zavarovali strokovnjaki za eksplozivna sredstva. Preiskavo dogodka vodi urad ATF v sodelovanju z lokalno policijo v Phoenixu. Organi pregona trenutno preverjajo izvor pošiljke in morebitne motive za napad na pravosodno institucijo. Do zdaj o poškodovanih ne poročajo, stavba pa ostaja zaprta za javnost, dokler pristojne službe ne opravijo temeljitega varnostnega pregleda vseh prostorov. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti glede varnosti pravosodnih funkcionarjev v Združenih državah Amerike.

V Kijevu so našli mrtvo Ano Dagajevo, hčerko generala Jurija Dagajeva, ki je bil znan po svoji vlogi v primeru umora novinarja Georgija Gongadzeja, soustanovitelja Ukrajinske pravde.

Severni del avtoceste skozi Bosno in Hercegovino na koridoru Vc, ki povezuje Budimpešto in Ploče, naj bi bil po napovedih družbe Autoceste Federacije BiH dokončan do konca letošnjega leta. Celoten projekt, ki bo omogočil neposredno avtocestno povezavo med Zagrebom in Sarajevom, se po dolgotrajnih delih končno približuje koncu, popolna vzpostavitev povezave pa je predvidena do konca leta 2026. Avtocesta na tem pomembnem prometnem pravcu skozi Bosno in Hercegovino obsega 337 kilometrov dolg odsek, ki bo bistveno skrajšal potovalni čas med prestolnicama Hrvaške in Bosne in Hercegovine. Kljub optimističnim napovedim o dokončanju del pa projekt spremljajo določene kontroverznosti. Evropsko javno tožilstvo (EPPO) namreč preiskuje določene segmente poslovanja in izvajanja del pri podjetju Autoceste Federacije BiH. Preiskava se osredotoča na morebitne nepravilnosti pri porabi sredstev in izvedbi javnih naročil, kar bi lahko vplivalo na končno časovnico projekta, čeprav uradni viri trenutno še vedno napovedujejo skorajšnje odprtje ključnih odsekov na severu države.

Nemško državno tožilstvo je zaključilo preiskavo proti lastniku lokala, ki je na svojih vratih izobesil napis, usmerjen proti državljanom Izraela. Organi pregona so po temeljiti analizi ugotovili, da dejanje ne izpolnjuje zakonskih znakov spodbujanja ljudskega sovraštva (Volksverhetzung). Sporni plakat je v javnosti sprožil buren odziv in številne kritike, zaradi česar je bilo vloženih več kazenskih ovadb. Preiskovalci so presodili, da napis, čeprav je bil sporen in žaljiv, ni neposredno pozival k nasilju ali sistematičnemu pregonu določene skupine na način, ki bi zahteval kazenski pregon po strogi nemški zakonodaji o sovražnem govoru. Primer je v lokalni skupnosti in širše v Nemčiji sprožil razprave o mejah svobode izražanja ter o razlikovanju med politično kritiko in nedopustnim spodbujanjem sovraštva. Odločitev tožilstva o ustavitvi postopka pomeni, da gostinec ne bo kazensko odgovarjal za svoja dejanja.

Po požaru v baru v Crans-Montani, ki je zahteval 40 življenj in povzročil 119 poškodb, je Nemčija postala eno izmed glavnih reševalnih središč za pomoč. Državno tožilstvo še naprej preiskuje vzroke požara in ne izključuje možnosti malomarnosti.

Ruske vojaške sile so z uporabo brezpilotnih letalnikov in raket izvedle nove obsežne napade na energetsko infrastrukturo na jugu in v drugih delih Ukrajine. Zaradi namernih tarč na kritičnem omrežju je več sto tisoč ljudi v dveh regijah ostalo brez oskrbe z električno energijo, ogrevanja in vode. Razmere so še posebej kritične zaradi zimskih temperatur pod lediščem, ki ogrožajo civilno prebivalstvo. Tehnične ekipe so nemudoma pričele s popravili, vendar je obseg škode v nekaterih delih države povzročil skoraj popolno ustavitev oskrbe. Rusija s tovrstnimi napadi sistematično cilja na ukrajinsko energetsko odpornost, s čimer želi oslabiti civilno moralo sredi hladnih zimskih mesecev. Kljub prizadevanjem za zaščito neba ukrajinska zračna obramba ni uspela preprečiti vseh zadetkov na ključne objekte. Napad predstavlja nadaljevanje dolgotrajne ruske strategije uničevanja civilne infrastrukture, kar mednarodni opazovalci pogosto označujejo za poskus povzročitve humanitarne krize. Današnji dogodki so tesno povezani s stopnjevanjem sovražnosti iz preteklih mesecev, ko so obe strani okrepili napade z droni, kar kaže na to, da se konflikt, po opozorilih ukrajinskih generalov, utegne zavleči globoko v prihodnje desetletje.

Evropska unija je v letu 2025 ostala ključna uvoznica ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), pri čemer so evropska pristanišča sprejela kar 76,1 % celotnega izvoza iz strateškega projekta Yamal LNG v Sibiriji. Po podatkih analize nevladne organizacije Urgewald in sledilnika plovil Kpler je Kremelj s temi posli lani zaslužil približno 7,2 milijarde evrov. Ta ugotovitev je v neposrednem nasprotju z uradno zavezo Bruslja, da bo do leta 2027 popolnoma odpravil uvoz ruskih energentov in s tem omejil financiranje ruske vojaške agresije v Ukrajini. Poročilo izpostavlja, da se količine uvoženega plina z ruskega arktičnega območja niso zmanjšale, temveč so evropski terminali postali osrednja logistična vozlišča za ruski plin. Takšna energetska politika sproža ostre kritike, saj države članice EU z nadaljnjim kupovanjem energentov posredno financirajo proračun Ruske federacije v času trajajočih spopadov. Kljub napovedim o strožjih ukrepih podatki kažejo na močno odvisnost nekaterih evropskih držav od ruskih virov, kar otežuje izvajanje sprejetih sankcij. Analitiki opozarjajo, da bodo prihodnji meseci ključni za verodostojnost energetske politike EU. Medtem ko Bruselj pripravlja nove pakete omejevalnih ukrepov, dejansko stanje na trgu kaže na razkorak med politično retoriko in gospodarsko realnostjo. Brez odločnejših premikov pri diverzifikaciji virov in strožjem nadzoru nad uvozom plina bo cilj o popolni energetski neodvisnosti od Rusije do leta 2027 težko dosegljiv.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sklopu kadrovskih sprememb, ki so potekale pred obiskom Pariza, zamenjal vodjo varnostne službe SBU Vasilija Maljuka. Maljuk naj bi se po novem posvetil posebnim operacijam. Poleg tega je Zelenski imenoval nekdanjo kanadsko finančno ministrico Chrystio Freeland za ekonomsko svetovalko.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto javno kritiziral ruskega predsednika Vladimirja Putina in izrazil globoko nezadovoljstvo nad nadaljevanjem nasilja v Ukrajini. Trump je poudaril, da Putin "ubija preveč ljudi", kar predstavlja opazen premik v njegovi retoriki, ki je bila v preteklosti pogosto bolj spravljiva. Izjavo je podal med tiskovno konferenco, na kateri je sicer uradno naznanil zajetje venezuelskega diktatorja Nicolása Madura. Na Trumpove besede se je hitro odzval tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je s skrivnostno pripombo namignil, da bi bil Putin lahko naslednji na vrsti za podobno usodo kot Maduro. Kritike prihajajo v obdobju povečane negotovosti glede prihodnosti mirovnih pogajanj med Združenimi državami Amerike in Rusijo. Čeprav je Trump v preteklosti napovedoval hitro rešitev konflikta, njegovi zadnji nastopi kažejo na naraščajočo frustracijo zaradi nepopustljivosti Kremlja. Po navedbah nekaterih virov Trump s temi izjavami stopnjuje pritisk na Moskvo, medtem ko svetovna javnost s previdnostjo spremlja, ali bo tovrstna ostra retorika vodila v nove gospodarske sankcije ali celo v korenito spremembo ameriške zunanje politike do Rusije. Zelenski je ob tem poudaril, da so Trumpove besede pomemben signal, vendar ostaja vprašanje, kakšni bodo konkretni prihodnji koraki Bele hiše.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na ločenih sestankih srečal z generalmajorjem Službe varnosti Ukrajine (SBU) Oleksandrom Pokladom in brigadnim generalom Denisom Kilimnikom. Zelenski je med pogovori Kilimnika, ki zaseda položaj prvega namestnika vodje Centra za specialne operacije "A", javno izpostavil kot enega izmed ključnih organizatorjev ukrajinskih napadov na ozemlju Ruske federacije. Srečanja so bila namenjena razpravi o tekočih in prihodnjih operacijah ukrajinskih obveščevalnih služb v okviru trajajočega konflikta. Uradni Kijev s temi pogovori krepi podobo aktivnega vojaškega načrtovanja in neposredne vpletenosti predsednika v strateške odločitve varnostnih organov. Izpostavitev Kilimnikove vloge pri napadih na rusko ozemlje pomeni redko neposredno priznanje ukrajinskega vrha o vpletenosti visokih častnikov v operacije čez mejo, ki so za Rusijo strateško in politično občutljive. Namen tovrstnih objav je tudi dvig morale ukrajinskih sil in javno priznanje zaslug obveščevalnim strukturam, ki delujejo v zaledju sovražnika.

Ruski predsednik Volodimir Zelenski je razkril, da je Rusija v tednu okoli novega leta proti Ukrajini sprožila obsežno zračno ofenzivo, ki je vključevala več kot 2000 napadov. Po navedbah ukrajinske strani so ruske sile uporabile približno 1070 vodenih zračnih bomb, okoli 1000 brezpilotnih letalnikov in šest raket. Intenziviranje napadov na ukrajinsko infrastrukturo in civilna območja se nadaljuje kljub občasnim diplomatskim prizadevanjem za končanje konflikta. Zelenski je ob predstavitvi teh podatkov ponovno pozval mednarodne zaveznike h krepitvi vojaške pomoči, pri čemer je izpostavil, da sta prav stalnost in zanesljivost podpore ključna dejavnika, ki bi lahko Moskvo prisilila k resnim diplomatskim pogajanjem. Ukrajinska stran poudarja, da brez dodatnih sistemov zračne obrambe država težko ščiti svoje nebo pred tako množičnimi valovi ruskih vodenih bomb in dronov, ki povzročajo znatno škodo na energetskem omrežju in zahtevajo žrtve med civilnim prebivalstvom.

Ruske oborožene sile so po lastnih navedbah v zadnjih 24 urah na območju Kupjanska v regiji Harkov preprečile dva poskusa preboja ukrajinskih sil. Po besedah Ivana Bigme, načelnika tiskovnega središča skupine sil Zahod, so enote 6. armade odbile napada 92. jurišne brigade in 116. mehanizirane brigade ukrajinske vojske. Cilj ukrajinskih sil naj bi bil prodor v mesto Kupjansk, pri čemer so se spopadi osredotočili na območji naselja Blagodatovka in železniške postaje Kupjansk-Sortirovočni. Dogajanje predstavlja nadaljevanje intenzivnih vojaških operacij na tem delu fronte, kjer ruske sile poskušajo utrditi svoje položaje in preprečiti ukrajinsko ofenzivo. Kupjansk ostaja strateško pomembno logistično vozlišče v severovzhodnem delu Ukrajine. Rusko ministrstvo za obrambo trdi, da so njihove obrambne linije ostale nepretrgane kljub poskusom ukrajinske strani, da s protinapadi spremeni potek dogodkov na bojišču. Informacije o dogodkih na fronti prihajajo neposredno iz ruskih vojaških virov in niso bile neodvisno potrjene.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na mesto vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Imenovanje prihaja v času povečanih diplomatskih prizadevanj Združenih držav Amerike za končanje ruske invazije, ki traja že skoraj štiri leta. Zelenski je ob tem poudaril, da se mora država v prihodnje osredotočiti na vprašanja varnosti, razvoj obrambnih sil in mirovna pogajanja. Budanov je na položaju zamenjal Andrija Jermaka, ki je bil razrešen po uvedbi preiskave protikorupcijskih organov zaradi domnevnih nepravilnosti v energetskem sektorju. Istočasno so ruske oblasti v zasedeni regiji Herson sporočile, da je število smrtnih žrtev napada z ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki na vas Horli naraslo na 27. Po navedbah ruske preiskovalne komisije naj bi droni zadeli kavarno in hotel, kjer so civilisti praznovali novo leto. Kijev je obtožbe o napadih na civilne tarče odločno zavrnil. Tiskovni predstavnik ukrajinskega generalštaba Dmitro Lihovij je izjavil, da ukrajinske sile delujejo v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom in napadajo izključno ruske vojaške cilje ter objekte energetske infrastrukture, ki služijo okupacijskim silam.

Okrožni odbor stranke Kuomintang (KMT) v Hualienu je sprejel odločitev, da bo kandidata za prihajajoče volitve guvernerja okraja določil na podlagi javnomnenjskih raziskav. V postopek sta bila vključena županja mesta Jian You Shuzhen in nekdanji župan mesta Hualien Ye Yaohui, medtem ko je odbor zavrnil kandidaturo nekdanjega medijskega uslužbenca He Qishenga. Razlog za njegovo izključitev tiči v neizpolnjevanju pogojev glede strankarskega članstva in stalnega prebivališča v okraju, kar je sprožilo napoved uradne pritožbe na centralni odbor stranke. Odločitev odbora prihaja v času, ko se sedanji guvernerki Xu Zhenwei izteka drugi mandat, zaradi česar je boj za nasledstvo znotraj stranke postal ključen za ohranitev političnega vpliva v regiji. You Shuzhen v javnosti velja za favoritinjo in naravno naslednico sedanje guvernerke, Ye Yaohui pa je svojo kampanjo začel že pred šestimi meseci. Izključeni He Qishen, ki deluje kot vodja urada šole Sun Yat-sen, trdi, da je odločitev lokalnega odbora nepravična in politično motivirana. Vodstvo stranke na nacionalni ravni je podalo pojasnilo, da bi se He Qishen še vedno lahko potegoval za nominacijo, če bi prišlo do usklajenega odprtega postopka registracije, vendar lokalni odbor za zdaj vztraja pri omejenem naboru kandidatov. Ta notranji spor v eni izmed glavnih tajvanskih strank odraža širša prizadevanja za demokratizacijo procesov izbire kandidatov, hkrati pa razkriva napetosti med lokalnimi interesi in posamezniki, ki prihajajo izven ožjega regionalnega okolja. Postopek izbire bo pozorno spremljan, saj Hualien predstavlja pomembno politično utrdbo na vzhodu Tajvana.

Guverner ameriške zvezne države Pensilvanija Josh Shapiro je uradno napovedal kandidaturo za drugi mandat na čelu te ključne nihajne države. Shapiro, ki velja za enega najvidnejših obrazov Demokratske stranke, je svojo odločitev naznanil na dogodkih v Pittsburghu in Philadelphii. Njegova kampanja se osredotoča na dokazovanje sposobnosti zmagovanja v politično razdeljenem okolju, kar bi lahko služilo kot podlaga za morebitno predsedniško kandidaturo leta 2028. Shapiro se bo v tekmi za guvernerski stolček verjetno spopadel z močnejšim republikanskim nasprotnikom kot v svojem prvem mandatu, vendar njegove ambicije segajo onkraj meja zvezne države. Prvi mandat je izkoristil za utrjevanje podpore med zmernimi volivci, kar ga je postavilo v ožji krog potencialnih kandidatov za Belo hišo v prihodnjem volilnem ciklu. Politični analitiki njegovo napoved vidijo kot strateški korak, s katerim želi potrditi svojo priljubljenost v Pensilvaniji, preden se poda na nacionalno raven. Uradna naznanitev kandidature poudarja pomen Pensilvanije kot odločilnega bojišča v ameriški politiki. Shapirova ekipa načrtuje obsežno kampanjo, ki bo izpostavljala njegove dosedanje dosežke na področju gospodarstva in infrastrukture. Uspeh na teh volitvah bi mu zagotovil trdno izhodišče za prevzem vodilne vloge v stranki na ravni celotnih Združenih držav Amerike.

Demokratska senatorka slovenskih korenin Amy Klobuchar je resno preučevala možnost kandidature za položaj guvernerke ameriške zvezne države Minnesota. Odločitev je sledila ponedeljkovi najavi sedanjega guvernerja Tima Walza, da se ne bo potegoval za tretji mandat na čelu te zvezne države. Viri blizu senatorke so potrdili, da Klobucharjeva prejema številne pozive k vstopu v tekmo za izpraznjeni guvernerski stolček. Klobucharjeva, ki v ameriškem senatu zastopa Minnesoto že od leta 2007, velja za eno najvplivnejših demokratskih političark v regiji. Odločitev guvernerja Walza, da se umakne iz tekme za ponovno izvolitev, je v tamkajšnjem političnem prostoru odprla prostor za nove kandidate. Čeprav senatorka uradne napovedi še ni podala, so njeni sodelavci sporočili, da se na pobude odziva resno in pretehtava svoje možnosti za prihodnje politično delovanje na ravni zvezne države.

Donald Trump je bil tarča kritik zaradi načrtovane prenove plesne dvorane v Beli hiši, ki jo nasprotniki označujejo kot simbol korupcije. Prav tako je bil deležen kritik zaradi njegovega revizionističnega pogleda na dogodke 6. januarja 2021, ki jih mnogi opisujejo kot napad na ameriški Kapitol. Sekretar za zunanje zadeve Marco Rubio je poskušal pomiriti skrbi glede Trumpovih groženj o zasegu Grenlandije z uporabo davkoplačevalskega denarja za njen nakup.

George Conway, znan kritik Donalda Trumpa in nekdanji soprog svetovalke Kellyanne Conway, je napovedal kandidaturo za sedež v ameriškem kongresu v 12. okrožju New Yorka kot demokrat. Guverner Minnesote Tim Walz je odgovarjal na vprašanja glede odločitve o umiku iz volilne tekme in zatrdil, da ne bo odstopil predčasno in da se bo osredotočil na Minnesoto do konca svojega mandata.

Najnovejše javnomnenjske raziskave v zvezni državi New Hampshire kažejo, da se republikanska stranka v boju za sedež v zveznem senatu na novembrskih vmesnih volitvah sooča z zahtevnim položajem. Čeprav so nekatere lokalne tekme ostale tekmovalne, podatki razkrivajo, da bi bilo osvajanje izpraznjenega senatorskega mesta za republikance v trenutnih okoliščinah težko dosegljivo. Rezultati anket namreč kažejo na izrazito nizko podporo Donaldu Trumpu, ki je v tej zvezni državi padla na 32 odstotkov. Demokratska stranka ohranja prednost predvsem zaradi upada priljubljenosti ključnih republikanskih osebnosti na nacionalni ravni, kar močno vpliva na razpoloženje volivcev v New Hampshiru. Analitiki ocenjujejo, da so trenutne številke med najslabšimi za republikansko stranko v zadnjem obdobju, kar otežuje njihove načrte za prevzem nadzora nad senatom. Kljub temu obe strani vstopata v sklepno fazo kampanje z močno mobilizacijo baze, vendar trendi trenutno favorizirajo demokratske kandidate.

Guverner ameriške zvezne države Minnesota Tim Walz je v ponedeljek uradno sporočil, da se leta 2026 ne bo potegoval za tretji mandat. Njegova odločitev o končanju kampanje za ponovno izvolitev je presenetila politično javnost in v Minnesoti sprožila obdobje negotovosti glede prihodnjega vodstva države. Walz, ki velja za vplivno osebnost znotraj Demokratske stranke, bi z morebitno zmago dosegel zgodovinski tretji mandat, vendar se je namesto tega odločil za zaključek svoje guvernerske poti. Napoved o umiku bo po pričakovanjih sprožila intenzivno iskanje novih kandidatov znotraj obeh taborov, saj se s tem odpira prostor za novo generacijo politikov v tej ključni zvezni državi. Walz v svoji izjavi ni podrobneje pojasnil razlogov za svojo odločitev, je pa poudaril, da bo do konca mandata ostal osredotočen na opravljanje guvernerskih dolžnosti. Politični analitiki že ocenjujejo, kako bo ta korak vplival na razmerje moči med demokrati in republikanci na lokalni ravni.

Ugandska vlada je v ponedeljek sprejela odločitev o prepovedi neposrednih prenosov nemirov, nezakonitih sprevodov in drugih nasilnih incidentov. Ukrep je bil uveden v času priprav na prihajajoče volitve, na katerih si predsednik Yoweri Museveni prizadeva za podaljšanje svoje štiridesetletne vladavine. Ministrstvo za obveščanje je ob tem prepovedalo tudi razširjanje kakršnih koli vsebin, ki bi jih bilo mogoče označiti za spodbujanje k sovraštvu ali nasilju. Novi predpisi močno omejujejo delovanje medijskih hiš in novinarjev na terenu, saj oblasti trdijo, da tovrstni prenosi ogrožajo javni red in mir. Kritiki režima in zagovorniki svobode tiska opozarjajo, da gre za poskus utišanja opozicije in preprečevanje dokumentiranja morebitnih nepravilnosti ali policijskega nasilja med volilnim procesom. Odločitev odraža stopnjevanje napetosti v državi, kjer so se v preteklosti protivladni protesti pogosto končali s smrtnimi žrtvami in množičnimi aretacijami.

Sirijska vojska je sprožila obsežne in ciljane napade na položaje kurdske skupine Sirske demokratične sile (SDG), ki je po turških virih označena kot teroristična organizacija, v alepskih okrožjih Ašrafija, Šejk Maksud in Beni Zeid. Operacija se je začela ob 13.30 po lokalnem času in sledi zavrnitvi skupine SDG, da bi se integrirala v sirijsko vojsko v skladu z dogovorom z dne 10. marca. Ta dogovor je bil predviden kot del prizadevanj za stabilizacijo regije in preprečevanje nadaljnjih civilnih žrtev. Skupina SDG naj bi, kljub dogovorom, napadala civilno prebivalstvo v Alepu, kar je po navedbah sirskih oblasti sprožilo vojaški odziv. Sirska vojska je okrožja Ašrafija in Šejk Maksud obkolila in pred začetkom spopadov pozvala pripadnike SDG, naj se predajo in opustijo svoje položaje, da bi se izognili nepotrebnemu prelivanju krvi. V spopadih je bilo po začetnih poročilih veliko žrtev in ranjenih na obeh straneh, pri čemer se je nasilje v Alepu močno zaostrilo. Sirija je s to operacijo poskušala ponovno vzpostaviti nadzor nad omenjenimi območji in zaščititi civiliste pred domnevnimi napadi s strani SDG. Ta eskalacija konflikta v Alepu predstavlja pomemben razvoj dogodkov v že tako zapleteni sirski državljanski vojni, kjer se prepletajo interesi različnih akterjev, vključno s sirsko vlado, kurdskimi silami in regionalnimi silami. Dogajanje kaže na nadaljevanje nestabilnosti in neuspešnost prizadevanj za dolgoročno rešitev konflikta v regiji. Izbruh novih spopadov potencialno destabilizira že tako krhko ravnotežje moči in povečuje trpljenje civilnega prebivalstva, ki je že desetletje ujeto med različnimi frakcijami. To dejanje sirske vojske je bilo neposreden odgovor na neupoštevanje prejšnjih sporazumov in napade na civiliste, kar odraža naraščajoče napetosti in pomanjkanje zaupanja med različnimi skupinami v Siriji. Nadaljnji razvoj dogodkov v Alepu bo ključen za oceno dolgoročnih posledic te operacije in morebitnega vpliva na širšo regionalno stabilnost. Mednarodna skupnost pozorno spremlja razmere, saj ima vsaka večja vojaška operacija v Siriji potencial za prelivanje čez meje in vpliv na regionalno varnost.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je 1412. dan vojne v Ukrajini izpostavil ključni pomen neprekinjene mednarodne obrambne pomoči, zlasti za krepitev sistemov zračne obrambe. V luči naraščajočih diplomatskih pritiskov in ruskih vojaških aktivnosti je Zelenski poudaril, da mirovni sporazum z Rusijo ne sme priti na račun obstoja ukrajinske države. Čeprav si Kijev želi miru, predsednik odločno zavrača končanje vojne pod pogoji, ki bi pomenili kapitulacijo ali izgubo suverenosti. Opozoril je na možnost alternativnih oblik obrambe, če bi Rusija blokirala trenutne mirovne načrte. Na terenu se razmere zaostrujejo, saj je rusko obrambno ministrstvo sporočilo, da so njihove sile zavzele naselje Podolj v Harkovski oblasti. Hkrati so se spopadi preselili tudi nad rusko prestolnico, kjer je župan Moskve Sergej Sobjanjin potrdil sestrelitev 32 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Medtem ko so se v Kijevu sestali varnostni svetovalci zavezniških držav, se nadaljujejo razprave o varnostnih jamstvih in ekonomskem okrevanju države. Zelenski ostaja kritičen do predlogov, ki bi preveč popuščali interesom Kremlja, kot je bil domnevni načrt z 28 točkami s strani ZDA v letu 2025.

Ruske sile so v noči na ponedeljek, 5. januarja 2026, izvedle nov obsežen zračni napad na ukrajinsko prestolnico Kijev in njeno širšo regijo. Po poročanju lokalnih oblasti in ukrajinskega tožilstva sta bila v napadih ubita najmanj dva človeka, več oseb pa je bilo ranjenih. Ena izmed žrtev je bil pacient v zasebni medicinski kliniki v kijevskem okrožju, ki je bila neposredno tarča izstrelkov. Napadi so povzročili znatno škodo na civilni infrastrukturi in stanovanjskih objektih, kjer so izbruhnili požari. Ukrajinska vojska je pred tem izdala opozorilo o nevarnosti raketnih napadov po celotni državi, saj so ruske sile uporabile kombinacijo dronov in raket. Današnje stopnjevanje nasilja sledi nizu preteklih smrtonosnih napadov na prestolnico, kar kaže na nadaljevanje ruske strategije uničevanja kritične in civilne infrastrukture. Reševalne ekipe so bile na terenu vso noč, medtem ko tožilstvo dokumentira posledice napadov kot dokaze o morebitnih vojnih zločinih.

V Belgorodski oblasti je bil v mestu Grajvoron ranjen civilist, ko je ukrajinski FPV-dron napadel njegovo vozilo. V Brjanski oblasti sta bila ranjena dva voznika kmetijskega podjetja v napadu dveh kamikaza dronov na osebni avtomobil in vozilo za prevoz krme.

Rusko obrambno ministrstvo je 4. januarja 2026 sporočilo, da so enote skupine Zahod prevzele popoln nadzor nad naseljem Podoli v Harkovski oblasti. Po navedbah uradne Moskve so ruske oborožene sile naselje zasedle po aktivnih bojnih delovanjih, pri čemer so domnevno nanesle poraz ukrajinskim enotam v okolici krajev Blagodatovka, Staroverovka in Grušovka. To napredovanje predstavlja nadaljevanje ruskih ofenzivnih prizadevanj na severovzhodnem delu bojišča, kjer skušajo ruske enote izboljšati svoje taktične položaje v smeri proti mestu Kupjansk. Dogajanje v Harkovski oblasti sledi seriji poročil o ruskem napredovanju v zadnjih mesecih, kar kaže na povečan pritisk sil Ruske federacije na ukrajinsko obrambo v regiji. Ukrajinska stran uradnih poročil o padcu vasi Podoli do tega trenutka še ni podala, vendar razmere na terenu potrjujejo intenziviranje spopadov v bližini strateško pomembnih prometnih vozlišč. Ruska stran trdi, da so njene enote v okviru operacije uspešno uničile tehniko in živo silo nasprotnika, s čimer krepijo nadzor nad območjem, ki so ga v preteklosti že delno zasedale.

Ruske sile protizračne obrambe so v noči s petka na soboto uničile in onemogočile večje število ukrajinskih brezpilotnih letal, ki so ciljala objekte v štirih okrožjih Rostovske oblasti. Guverner regije Jurij Sljusar je prek komunikacijskega kanala Telegram sporočil, da so bili napadi odbiti na območjih Saljska, Millerova, Čertkova in Kašarija. Po prvih informacijah incidenti niso zahtevali človeških žrtev, so pa povzročili manjšo materialno škodo na civilni infrastrukturi. V naselju Semeno-Kamišenska v okrožju Čertkovo so zaradi eksplozij popokala stekla na več stanovanjskih hišah, poškodovan pa je bil tudi daljnovod na enem izmed stebrov. Lokalne službe so po navedbah guvernerja hitro posredovale in v kratkem času znova vzpostavile oskrbo z električno energijo. Rusko obrambno ministrstvo je ob tem poročalo, da so skupno prestregli enajst letalnikov nad petimi različnimi regijami in nad Azovskim morjem, kar kaže na nadaljevanje ukrajinske strategije ciljanja ruske obmejne infrastrukture, ki smo ji bili priča že v preteklih mesecih.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci na Floridi izjavil, da ni navdušen nad ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, pri čemer je kot glavni razlog navedel trajajoči konflikt v Ukrajini. Trump, ki je v preteklosti pogosto poudarjal svoje dobre odnose z ruskim voditeljem, je tokrat zavzel bolj kritično držo, vendar je hkrati poudaril, da pred Putinom ne čuti strahu. Na vprašanje novinarjev, ali je na ruskega kolega jezen, je odgovoril nikalno, a dodal, da so dejanja Rusije v sosednji državi zanj nesprejemljiva. Poleg ukrajinskega vprašanja se je Trump dotaknil tudi razmer v Venezueli. Ameriška administracija je namreč obtožila venezuelskega predsednika Nicolása Madura sodelovanja z narko karteli, kar je privedlo do njegovega zajetja. Trump je ob tem zatrdil, da se o usodi Madura in razmerah v Venezueli s Putinom ni pogovarjal, čeprav je Rusija ameriško posredovanje v tej južnoameriški državi označila za oboroženo agresijo in zahtevala takojšnjo izpustitev Madura. Ta razvoj dogodkov kaže na ohlajanje odnosov med velesilama, ki so se v zadnjih mesecih zapletali predvsem zaradi nasprotujočih si interesov na območjih konfliktov.

Ukrajinska obveščevalna služba (GUR) je poročala, da naj bi Kremelj pripravljal provokacijo z velikim številom žrtev na verskem objektu. Poleg tega je GUR izvedla obveščevalsko prevaro.

Iranske oblasti so v provinci Lorestan, natančneje v mestu Nurabad, pridržale sedem oseb, ki jih označujejo za oborožene vodje nedavnih nemirov. Po navedbah uradnih virov so bili osumljenci med aretacijo opremljeni z različnimi vrstami orožja, kar naj bi dokazovalo njihovo aktivno vlogo pri organizaciji nasilnih protestov v regiji. Aretacije so del širše varnostne operacije, s katero želi teheranski režim zadušiti protivladne proteste, ki se vrstijo po vsej državi. Državni mediji so objavili videoposnetke zajetja, s čimer želijo v javnosti utrditi podobo o tuji vpletenosti in nasilni naravi protestnikov, ki jih uradno imenujejo 'izgredniki'. Lokalne oblasti v Lorestanu so potrdile, da se operacije za identifikacijo in prijetje preostalih organizatorjev nadaljujejo. Incident v Nurabadu odraža stopnjevanje napetosti v zahodnem delu Irana, kjer so varnostne sile v zadnjih dneh znatno okrepile svojo prisotnost in nadzor nad prebivalstvom.

Po smrtnih strelih agentov ameriške agencije za priseljevanje ICE v Minneapolisu, kjer je umrla ženska, se je vzdušje zaostrilo. Novoizvoljeni predsednik Trump je dejal, da je šlo za samoobrambo, medtem ko mu lokalne oblasti nasprotujejo.

V Iranu so ponovno izbruhnili množični protesti, ki jih spremljajo poročila o domnevnem prestopu nekaterih policijskih enot na stran protestnikov. Posnetki, ki krožijo po družbenih omrežjih, prikazujejo stopnjevanje upora proti tamkajšnjim oblastem, medtem ko se varnostne sile soočajo z vse večjim pritiskom nezadovoljnega prebivalstva. Razmere v državi ostajajo nestabilne, saj demonstranti zahtevajo korenite sistemske spremembe in konec represije. Istočasno se na Tajvanu poglablja politični razkol v parlamentu, kjer opozicija zavrača obravnavo državnega proračuna. Takšno ravnanje je sprožilo val kritik v javnosti, saj državljani opozarjajo na negativne posledice za delovanje države in javnih služb. Ankete na ulicah kažejo na naraščajočo jezo nad politiki, ki po mnenju volivcev prejemajo plačo, a ne opravljajo svojega dela, kar ohromlja tajvansko demokracijo v kritičnem času. Na področju zunanje politike pa je tajvanski predsednik Lai Ching-te zavzel neposredno držo pri zaščiti tajvanske suverenosti, kar je sprožilo ostre odzive nekaterih opozicijskih poslancev. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da so retorični napadi opozicije v prid kitajskim interesom, saj Kitajsko označujejo za sovražno državo, ki ogroža stabilnost v regiji. Politična razhajanja glede varnostnih vprašanj še dodatno zapletajo notranjo stabilnost otoka.

Namestnik iranskega ministra za zdravje, pristojen za študentske in kulturne zadeve, je sporočil, da so med nedavnimi nemiri zunaj univerzitetnih prostorov pridržali le enega študenta medicinske fakultete. Po uradnih navedbah ministrstva so se protesti odvijali predvsem izven izobraževalnih ustanov, medtem ko naj bi na večini univerz razmere ostale mirne in brez večjih incidentov. Predstavnik ministrstva je poudaril, da so vodstvom univerz naročili, naj ostanejo v tesnem stiku s študenti in zagotavljajo stabilno okolje. Kljub poročilom o širših družbenih nemirih v državi, uradni viri vztrajajo pri trditvi, da je bil v povezavi s protesti na enem izmed mestnih območij aretiran le posameznik, ki obiskuje študij v okviru zdravstvenega resorja. S takšnimi izjavami poskušajo oblasti v Teheranu zmanjšati pomen študentskega sodelovanja v protestnem gibanju in prikazati razmere v akademski sferi kot nadzorovane. Službe ministrstva za zdravje, zdravljenje in medicinsko izobraževanje sicer še naprej spremljajo dejavnosti študentov, vendar uradna retorika ostaja osredotočena na minimaliziranje števila vpletenih oseb iz vrst bodočih zdravstvenih delavcev.

V mestu Minneapolis v Združenih državah Amerike so agenti ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) v sredo, 7. januarja 2026, smrtno ustrelili 37-letno Renee Nicole McLean Good. Žrtev, sicer mati treh otrok in pesnica, je bila po navedbah lokalnih poročil ustreljena od blizu, kar so ujeli tudi videoposnetki, ki so se hitro razširili v javnosti. Dogodek je sprožil val ogorčenja in množične proteste v mestu, kjer so se prebivalci zbrali v znak protesta proti policijskemu nasilju in metodam dela imigracijskih oblasti. Preiskava dogodka še poteka, vendar so objavljeni posnetki, ki prikazujejo trenutek streljanja, povzročili močne čustvene odzive in dodatno zaostrili odnose med lokalno skupnostjo in zveznimi organi. Aktivisti in prebivalci zahtevajo odgovornost za dejanje, ki ga mnogi opisujejo kot hladnokrvni uboj. Agencija ICE se na podrobna vprašanja o okoliščinah streljanja še ni odzvala s celovitim pojasnilom, kar še povečuje nezaupanje javnosti. Incident ponovno odpira vprašanja o pooblastilih in usposobljenosti agentov ICE za delovanje v urbanih okoljih ter o uporabi smrtonosne sile. Minneapolis, ki je bil v preteklosti že prizorišče večjih nemirov zaradi policijskega nasilja, se ponovno sooča z napetostmi, medtem ko se družina žrtve pripravlja na pravni boj za ugotovitev resnice o njeni smrti.

Med nemiri v iranskem mestu Malard, v pokrajini Teheran, je bil ubit policist. Po navedbah centra za obveščanje poveljstva policije zahodne pokrajine Teheran je neznana oseba policista zabodla z nožem med nadzorovanjem izgredov. Dogodek se je zgodil v noči, podrobnosti o identiteti pokojnega policista pa niso bile javno objavljene. Smrt policista poudarja napetosti in nasilje, ki so prisotni med protesti in nemiri v Iranu. Lokalne oblasti so sprožile preiskavo za izsleditev storilcev in ugotovitev vseh okoliščin dogodka. Ta incident je eden izmed številnih, ki kažejo na stopnjevanje konflikta med varnostnimi silami in protestniki v državi. Dogodek v Malardu ni osamljen, saj Iran že dalj časa beleži številne proteste in nemire, ki pogosto preidejo v nasilje. Tovrstni incidenti povečujejo zaskrbljenost glede stabilnosti in varnostne situacije v državi, hkrati pa postavljajo vprašanja o učinkovitosti in etičnosti posredovanja varnostnih sil.

V Iranu so se ponovno začeli množični ulični protesti, ki jih je sprožil nenaden in oster padec vrednosti nacionalne valute. Iranska mladina, ki se spopada z visokim pomanjkanjem prihodnjih perspektiv, je izrazila močno nezadovoljstvo nad gospodarskim stanjem v državi. Čeprav so bili neposreden povod za nemire ekonomski pretresi, so se protesti hitro sprevrgli v širši upor proti celotnemu političnemu sistemu islamske republike. Demonstranti na ulicah izražajo jezo zaradi vse slabših življenjskih pogojev in naraščajoče inflacije, ki je razvrednotila prihranke prebivalstva. Za iransko državno oblast ti dogodki predstavljajo nov zahteven preizkus stabilnosti, saj se nezadovoljstvo širi med različnimi družbenimi sloji. Analitiki opozarjajo, da gre za kombinacijo brezupa in jeze, ki bi lahko vodila v dolgotrajnejšo destabilizacijo režima. Situacija ostaja napeta, saj varnostne sile poskušajo omejiti gibanje protestnikov. Mednarodna javnost pozorno spremlja dogajanje, saj bi lahko stopnjevanje nemirov vplivalo na celotno regijo Bližnjega vzhoda in na mednarodne odnose, povezane z Iranom. Državno vodstvo se trenutno spopada z izzivom, kako umiriti razmere, ne da bi pri tem popustilo pri ključnih političnih vprašanjih.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

V 68. letu starosti je v bolnišnici Wanfang v Tajpeju umrl Wang Jian-quan, podpredsednik Kitajskega inštituta za ekonomske raziskave (CIER). Po uradnih navedbah inštituta je Wang umrl 8. januarja, vzrok smrti pa naj bi bil srčni infarkt. Wang je bil na inštitutu zaposlen skoraj dve desetletji in je veljal za enega vodilnih strokovnjakov na področju inflacije ter makroekonomskih študij na Tajvanu. Njegova nenadna smrt je sprožila številne odzive v akademskih in industrijskih krogih, kjer so ga cenili kot ključnega svetovalca za gospodarsko politiko. Wang se je v bolnišnici zdravil od sredine decembra, ko so se pojavile prve zdravstvene težave, vendar so bili vsi poskusi zdravljenja neuspešni. Inštitut se je od pokojnika poslovil z uradno izjavo na svoji spletni strani, v kateri so poudarili njegov neprecenljiv prispevek k razvoju tajvanskega gospodarstva. Novica o smrti je močno odjeknila tudi v njegovem rodnem kraju Lukang, kjer so se ga spomnili nekdanji sošolci in prijatelji. Lokalni mediji ob tem dogodku opozarjajo na nevarnosti bolezni srca in ožilja ter pozivajo javnost k preventivnim pregledom, saj je bil Wang znan po svojem aktivnem delovanju in predanosti delu do zadnjega trenutka.

V krematoriju Ritsona v bližini Aten je danes potekalo zadnje slovo od priznanega grškega novinarja Giorgosa Papadakisa, ki je v nedeljo, 4. januarja 2026, nenadno umrl zaradi srčnega infarkta v 75. letu starosti. Pogreba so se udeležili številni družinski člani, prijatelji, nekdanji sodelavci ter vidni predstavniki grškega političnega in medijskega življenja. Papadakis je veljal za enega od pionirjev sodobnega informativnega programa v Grčiji, kar se je odrazilo v velikem številu žalujočih na slovesnosti. Družina pokojnika je javnost zaprosila, naj namesto cvetja in vencev sredstva namenijo v dobrodelne namene, natančneje društvu za pomoč staršem in skrbnikom, s čimer so želeli počastiti spomin na njegovo humanitarno delovanje. Pogrebna slovesnost je bila prežeta z globoko žalostjo, prisotni pa so poudarili njegovo neizbrisljivo sled v grškem novinarstvu, kjer je desetletja veljal za avtoriteto na področju televizijskega obveščanja. Novica o njegovi smrti je močno odjeknila po celotni državi, saj je Papadakis s svojim delom zaznamoval številne generacije gledalcev. Njegova nenadna izguba predstavlja konec nekega obdobja v grški medijski krajini, so poudarili številni govorci na slovesnosti v Ritsoni. Papadakis je do zadnjega ostal aktiven v javnem življenju, kar pojasnjuje velik odziv javnosti ob njegovem slovesu.

Svetovno znana igralka in predana aktivistka za pravice živali Brigitte Bardot je umrla 28. decembra v starosti 91 let zaradi raka, je razkril njen soprog Bernard d'Ormale. Pogrebne slovesnosti in pokop legendarne filmske ikone so potekali to sredo v sredozemskem letovišču Saint-Tropez, kjer je igralka preživela velik del svojega življenja. Njen soprog je v intervjuju za revijo Paris Match pojasnil, da se je Bardotova borila z boleznijo in prestala dve operaciji, vendar podrobnosti o vrsti raka javnosti niso razkrili. Bardotova je v zgodovino zapisana kot ena največjih zvezdnic francoskega in svetovnega filma, ki je v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja krojila podobo sodobne ženske. Po končani filmski karieri se je popolnoma posvetila boju za dobrobit živali, kar je ostalo njeno primarno poslanstvo vse do smrti. Njen pokop v Saint-Tropezu, obrnjen proti morju, simbolično zaključuje obdobje njene tesne povezanosti s tem krajem, ki ga je s svojo prisotnostjo postavila na svetovni zemljevid. Novica o njeni smrti je sprožila številne odzive v kulturnih in političnih krogih po vsem svetu. Kljub nekaterim kontroverznim izjavam v kasnejših letih njenega življenja, Bardotova ostaja neizbrisen simbol francoske kulture in kinematografije. Njeno zapuščino bosta poleg filmskih del ohranjala tudi njena fundacija za zaščito živali in spomin na njen vpliv na globalno pop kulturo.

Državna prometna policija ameriške zvezne države Missouri je sporočila, da je v času novoletnih praznikov na tamkajšnjih cestah življenje izgubilo pet oseb. Po besedah nadzornika patrulje, polkovnika Michaela A. Turnerja, se je v uradnem obdobju štetja od 31. decembra do 4. januarja v prometnih nesrečah poškodovalo še 87 ljudi. Preliminarni statistični podatki kažejo na številne incidente na državnih cestah, medtem ko o nesrečah na vodi ali utopitvah niso poročali. Policisti so v tem obdobju obravnavali večje število prometnih nesreč, ki so se končale s smrtnim izidom ali telesnimi poškodbami. Kljub povečanemu nadzoru na cestah so se najhujše nesreče zgodile v različnih delih države, vključno z območji v bližini mest Jefferson City in Columbia. Oblasti so ob objavi podatkov poudarile pomen varnosti v cestnem prometu med prazničnimi konci tedna, ko je gostota prometa običajno višja.

V starosti 95 let je umrla Anna Falcone, starejša sestra legendarnega italijanskega sodnika Giovannija Falconeja, ki ga je leta 1992 umorila sicilijanska mafija. Kot najstarejša od treh otrok v družini Falcone je bila ključna figura pri ohranjanju bratove zapuščine. Skupaj s mlajšo sestro Mario je sodelovala pri ustanovitvi Fundacije Falcone, ki se posveča boju proti organiziranemu kriminalu in spodbujanju zakonitosti. Čeprav je Anna Falcone veljala za bolj zadržano članico družine in se je le redko javno izpostavljala, je bila njena vloga pri ohranjanju spomina na brata in njegovo delo neprecenljiva. Skozi fundacijo je desetletja podpirala protimafijska prizadevanja v Italiji. Novico o njeni smrti so z obžalovanjem pospremili številni italijanski mediji, ki poudarjajo njen diskreten, a vztrajen prispevek k boju proti Cosa Nostri.

Michael Reagan, sin nekdanjega ameriškega predsednika Ronalda Reagana in komentator na desničarskem televizijskem kanalu Newsmax, je umrl v starosti 80 let.

V ponedeljek, 5. januarja 2026, je v urgentnem centru bolnišnice Marie-José Truffaut v mestu Hyères na jugu Francije izbruhnil uničujoč požar. Ogenj se je pojavil okoli 4. ure zjutraj v enem izmed bolniških boksov na urgenci, kar je povzročilo smrt 75-letnega moškega, ki je bil ujet v ognju. Kljub hitremu posredovanju varnostnika in zdravstvenega delavca z gasilnimi aparati, je požar zahteval smrtno žrtev, še ena oseba pa je v kritičnem stanju. Zaradi dima je bilo evakuiranih skupno 32 oseb, med njimi 19 bolnikov, ki so jih premestili na oddelek za porodništvo oziroma v sosednje bolnišnice v Toulonu in Draguignanu. Na kraju dogodka je posredovalo 58 gasilcev s številnimi vozili. Zaradi poškodb prostorov in prisotnosti dima so urgentni oddelek začasno zaprli. Francoska ministrica za zdravje Stéphanie Rist je potrdila tragični dogodek in izrazila sožalje. Preiskava o vzroku požara še poteka, medtem ko je bilo pet uslužbencev bolnišnice oskrbljenih zaradi vdihavanja dima. Incident poudarja ranljivost kritične infrastrukture v primeru požarnih nesreč, kar spominja na podobne pretekle tragedije v urbanih okoljih po svetu.

Natakar bara Le Co v Crans-Montani je že leta 2019 opozarjal goste na nevarnost ognjemeta. Pojavil se je posnetek iz leta 2019, ki nakazuje na nevarnost požara v baru. Varnostni pregledi v baru niso bili opravljeni od leta 2019.

Višje sodišče v Podgorici je 5. januarja 2026 sprva odpravilo pripor nekdanjemu uslužbencu Agencije za nacionalno varnost (ANB) Petru Lazoviću ter Nikši Peroviću in Radovanu Pantoviću. Odločitev je temeljila na zakonskem določilu, po katerem obtoženci ne smejo biti v priporu dlje kot tri leta, če v tem času ni bila izrečena pravnomočna sodba. Kljub temu so se vsi trije vrnili za zapahe le nekaj ur kasneje, saj je Specialno državno tožilstvo (SDT) vložilo nove predloge za pripor v drugih kazenskih zadevah, ki tečejo proti njim. Sodni senat je po zaslišanju obtožencev ugodil predlogu tožilstva in ponovno odredil pripor zaradi nevarnosti pobega, vplivanja na priče in ponovitve kaznivih dejanj. Petar Lazović se sooča z obsežnimi obtožbami, ki ga povezujejo z organiziranim kriminalom in t. i. kavaškim klanom. Zadnja obtožnica SDT ga poleg domnevnih vodij kriminalnih združb, kot sta Radoje Zvicer in Slobodan Kašćelan, bremeni vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami in zlorabo uradnega položaja. Primer Lazović velja za enega najpomembnejših procesov v Črni gori, saj razkriva domnevne povezave med varnostnimi strukturami in podzemljem. Čeprav so obrambni odvetniki opozarjali na procesne nepravilnosti in prekoračitev rokov, je sodišče ocenilo, da teža kaznivih dejanj v novih postopkih opravičuje nadaljnje omejevanje svobode.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal, da bodo predčasne parlamentarne volitve v Srbiji potekale v oktobru, novembru ali decembru letošnjega leta. Vučić je izrazil upanje, da sam ne bo kandidat za predsednika vlade, vendar je končno odločitev pogojeval z rezultati javnomnenjskih raziskav. Poudaril je, da bo vodenje vlade prevzel le v primeru, če bi raziskave kazale na nevarnost, da bi država skrenila v napačno smer, sicer pa si želi ohraniti svetovalno vlogo z manj neposrednimi obveznostmi. Kot nosilec liste vladajoče večine namerava oblikovati široko gibanje, ki bo vključevalo vrhunske intelektualce. Obenem je srbski predsednik povzročil precejšnje razburjenje z izjavo glede afere Generalštab. Napovedal je, da bo nemudoma pomilostil sedanjega ministra za kulturo Nikolo Selakovića in druge vpletene, če bo Tožilstvo za organizirani kriminal (TOK) proti njim – ali celo proti njemu samemu – vložilo obtožnico. Ta poteza kaže na stopnjevanje napetosti med predsednikom in neodvisnimi pravosodnimi organi, saj Vučić vnaprej napoveduje uporabo predsedniških pooblastil za zaščito svojih tesnih političnih sodelavcev. Aktualno dogajanje se umešča v širši okvir političnih pritiskov in pravosodnih sporov v državi. Vučićeva napoved o pomilostitvah sledi nedavnim kritikam javnosti zaradi njegovih preteklih odločitev o pomilostitvah oseb, vpletenih v nasilna dejanja. Napovedane volitve in retorika glede pravosodja nakazujejo na utrjevanje oblasti v času, ko se srbska opozicija in del javnosti spopadata z vprašanji pravne države in predsedniške imunitete.

Južnokorejska policija je sprožila obširno preiskavo zaradi sumov nezakonitega zbiranja sredstev za nominacije v Demokratični stranki. Osrednja figura preiskave je nekdanji vodja poslanske skupine Kim Byung-ki, ki naj bi leta 2020 od lokalnih politikov prejel približno 10 milijonov vonov v zameno za politično podporo. Nekdanji svetnik okrožja Dongjak je pred preiskovalci že priznal, da je denar predal Kimovi ekipi in ga kasneje prejel vrnjenega, kar nakazuje na nepravilnosti pri financiranju kampanj. Istočasno je vrhovno sodišče potrdilo razveljavitev poslanskih mandatov za Shin Young-daeja in Lee Byeong-jina zaradi kršitev volilne zakonodaje, vključno z manipulacijo javnomnenjskih raziskav in prikrivanjem premoženja. Škandal se širi tudi na področje korporativnega vpliva, saj je policija zaslišala nekdanjega izvršnega direktorja podjetja Coupang Park Dae-joona glede domnevno dragih kosil in pritiskov na zaposlene, ki so razkrili nepravilnosti. Preiskovalci opozarjajo na sumljivo brisanje digitalnih sledi in menjavo telefonov pri ključnih osumljencih. Politična kriza vpliva tudi na proces potrjevanja novih vladnih funkcionarjev. Zaslišanje ministrske kandidatke Lee Hye-hoon spremljajo vsakodnevne nove obtožbe o korupciji in nepremičninskih malverzacijah, kar stopnjuje napetosti med vladajočo stranko in opozicijo. Medtem ko opozicija zahteva predčasno zaslišanje, da bi čim prej razčistili njeno usodo, vladajoča stran poudarja potrebo po temeljiti preiskavi vseh sumov, vključno z domnevnimi finančnimi ugodnostmi za njene družinske člane.

Nekdanja vodilna nemška tožilka v zadevah finančnega kriminala Anne Brorhilker je javno pozvala k okrepljenemu nadzoru zveznih revizorjev nad deželnimi davčnimi organi, da bi preprečili nadaljnje milijardne izgube zaradi davčnih utaj. Po njenih navedbah so tako imenovani Cum-Cum posli povzročili še večjo škodo kot razvpiti Cum-Ex škandal, vendar ostajajo ti primeri v veliki meri nepojasnjeni. Brorhilker, ki je zdaj ena od vodij nevladne organizacije Finanzwende, opozarja na politično neukrepanje in pomanjkanje volje pri preganjanju sistemskih finančnih zlorab. Kritika je usmerjena predvsem v nemški federalni sistem, kjer so za pobiranje davkov odgovorne zvezne dežele, kar po mnenju strokovnjakov omogoča razdrobljenost in neusklajenost pri preiskavah kompleksnih finančnih shem. Brorhilker trdi, da bi zvezni revizorji zagotovili potrebno neodvisnost in strokovnost za spopadanje z bankami in borznimi posredniki, ki izrabljajo zakonske luknje za neupravičena povračila davkov na dividende. Škoda, ki jo ti posli povzročajo državnemu proračunu, naj bi presegala desetine milijard evrov.

Vrhovno tožilstvo v Tajvanu je 5. januarja 2026 uradno vložilo pritožbo na odločitev višjega sodišča, ki je županjo mesta Hsinchu, Gao Hongan, oprostilo obtožb korupcije. Gao Hongan je bila na prvi stopnji obsojena na sedem let in štiri mesece zapora zaradi domnevne goljufije s sredstvi za plače in nadure svojih asistentov v času, ko je služila kot poslanka v parlamentu med letoma 2020 in 2022. Višje sodišče je decembra lani to sodbo razveljavilo in jo spoznalo za krivo le ponarejanja uradnih listin, za kar ji je prisodilo šest mesecev zaporne kazni z možnostjo plačila denarne kazni. Tožilstvo vztraja, da je Gao zavestno preslepila javne uslužbence in si protipravno pridobila približno 110.000 tajvanskih dolarjev (okoli 3.100 evrov). Primer je povzročil precejšnje politične pretrese, saj je bila Gao po prvostopenjski obsodbi suspendirana s položaja županje, nato pa se je decembra 2025 nanj vrnila. Pritožba na tretjestopenjsko sodišče pomeni novo negotovost za njeno politično kariero in morebitno vnovično kandidaturo. V ločenem primeru je tožilstvo v Taipeju vložilo obtožnico proti Luju Yixiangu, lastniku gostinske verige Ming Xiang Yuan, in še 34 osebam zaradi suma pranja denarja. Obtoženi naj bi prek plačilnega sistema HERO PAY štiri leta prali denar za spletne igralnice na Kitajskem, Japonskem in v Indiji. Skupni znesek opranega denarja naj bi znašal kar 30,6 milijarde tajvanskih dolarjev. Tožilstvo za Luja predlaga kazen devetih let in šestih mesecev zapora.

V Nemčiji so pridržali nekdanjega poslanca ukrajinske vrhovne rade Ruslana Demčaka, ki je bil član bloka nekdanjega predsednika Petra Porošenka. Demčak se je na begu pred ukrajinskimi pravosodnimi organi nahajal zaradi obtožb o pranju denarja in nezakonitih manipulacijah na borznem trgu. Kot je sporočilo državno tožilstvo Ukrajine, nemške oblasti zdaj obravnavajo zahtevo za njegovo izročitev domovini, kjer mu grozi kazenski pregon zaradi finančnih kaznivih dejanj. Preiskava, ki jo vodi ukrajinski državni preiskovalni urad (DBR), temelji na sumu, da je Demčak organiziral shemo za legalizacijo nezakonito pridobljenih sredstev preko zapletenih borznih operacij. Čeprav uradna sporočila sprva niso navajala imena, so ukrajinski mediji s sklicevanjem na vire v organih pregona potrdili, da gre za nekdanjega vplivnega politika. Primer predstavlja del širših prizadevanj Ukrajine za pregon korupcije in finančnega kriminala, ki ostajata ključna izziva na poti države k evropskim integracijam.

Vrhovno sodišče Republike Srbske je ugodilo pritožbi republiškega javnega tožilstva in razveljavilo oprostilno sodbo za nekdanjega predsednika vlade te entitete Aleksandra Džombića. Nekdanji visoki funkcionar je obtožen zlorabe uradnega položaja v povezavi z dodelitvijo spornega posojila Investicijsko-razvojne banke Republike Srbske (IRB RS) v višini 19,4 milijona konvertibilnih mark (približno 10 milijonov evrov) zasebnemu podjetju Energolinija iz Zvornika. Zadeva se vrača v ponovno odločanje na prvostopenjsko sodišče v Banja Luki. Tožilstvo Džombiću očita, da je kljub nizki kreditni sposobnosti podjetja in predhodnim zavrnitvam strokovnih služb banke uporabil svoj politični vpliv za odobritev sredstev, ki niso bila nikoli vrnjena. Sodišče bo v ponovljenem postopku ponovno pretehtalo dokaze o njegovi vlogi pri podpisu sporne pogodbe in morebitnem oškodovanju javnih sredstev, kar predstavlja enega vidnejših primerov pregona korupcije na najvišji ravni v tej entiteti Bosne in Hercegovine.

Nigerijska komisija za policijske službe (PSC) je izdala uradno opozorilo glede poskusov izsiljevanja kandidatov, ki se potegujejo za zaposlitev v nigerijskih policijskih silah (NPF). Po navedbah vodje protokola in odnosov z javnostmi na sedežu PSC v Abuji, Tortyja Njokuja Kaluja, so prejeli več poročil o spletnih kavarnah in posameznih agentih, ki kandidatom za registracijo nezakonito zaračunavajo visoke zneske. Ti zneski naj bi dosegali 15.000 nigerijskih nairov (približno 9 evrov) ali več. Komisija je v izjavi za javnost poudarila, da je celoten postopek prijave za zaposlitev v policiji popolnoma brezplačen. Institucija je kandidate pozvala, naj ne nasedajo prevarantom in naj ne plačujejo nobenih pristojbin za storitve, ki bi morale biti dostopne brez stroškov. Ukrep je bil sprejet po tem, ko so se pojavile informacije o razširjenih zlorabah v spletnih centrih, kjer so nepošteni posamezniki izkoriščali nevednost iskalcev zaposlitve. S tem odločnim korakom želi PSC zaščititi integriteto zaposlovalnega postopka in zagotoviti, da revščina ali prevare ne bi preprečile usposobljenim posameznikom vstopa v varnostne sile. Organi pregona bodo pozorno spremljali dejavnosti spletnih kavarn in proti kršiteljem, ki izkoriščajo kandidate, ustrezno ukrepali.

Izraelska vojska je danes sporočila, da je izvedla ciljno usmerjen letalski napad na raketno izstrelišče v bližini mesta Gaza. Operacija je bila sprožena po tem, ko so oborožene skupine s tega območja neuspešno poskušale izstreliti raketo na izraelsko ozemlje. Po navedbah vojske raketa ni dosegla svojega cilja, izraelske sile pa so oporišče uničile nemudoma po zaznavi grožnje, s čimer so preprečile nadaljnje napade. Istočasno so obrambne sile Izraela napadle položaje gibanja Hezbolah v Libanonu, natančneje v okolici kraja Zajta. Namen operacije je bila likvidacija enega izmed pripadnikov te šiitske organizacije. Izraelska stran je poudarila, da so bili napadi odgovor na nenehne kršitve dogovora o prekinitvi ognja na jugu Libanona, ki jih izvaja Hezbolah. Vojska je v izjavi za javnost opozorila, da tovrstnih dejanj ne bo pustila brez odgovora. Napetosti v regiji ostajajo visoke, saj Izrael stopnjuje pritisk na Hezbolah, hkrati pa vzdržuje vojaški nadzor nad dogajanjem v Gazi. Čeprav so se v preteklosti napovedovali humanitarni premori, se vojaške operacije nadaljujejo v primerih, ko Izrael zazna neposredne grožnje svoji varnosti. Podatkov o morebitnih žrtvah zadnjih napadov trenutno še ni na voljo.

Rusko ministrstvo za obrambo je 8. januarja sporočilo, da so njihove sile zavzele naselje Bratske v ukrajinski Dnipropetrovski oblasti. Operacijo so izvedle enote skupine Vostok, natančneje pripadniki 36. ločene gardne motorizirane brigade 29. armade, ki so po navedbah Moskve zasedli obsežno obrambno območje ukrajinskih sil, ki se razteza na več kot devetih kvadratnih kilometrih. Ruska stran trdi, da so s tem napredovanjem razširili svoje oporišče v regiji in zadali udarce enotam ukrajinske vojske na obrobju sosednje Zaporoške oblasti. Zasedba vasi Bratske predstavlja nadaljevanje ruskih ofenzivnih prizadevanj na južnem delu fronte, kjer sile pod poveljstvom skupine Vostok skušajo prebiti ukrajinske obrambne linije in se utrditi v strateško pomembnih delih Dnipropetrovske regije. Ruski vojaški viri ob tem izpostavljajo pomen zavzetja tega naselja za nadaljnje logistične in taktične operacije v smeri zahoda. Ukrajinska stran uradnih navedb o padcu naselja v času poročanja ni potrdila, vendar so neodvisni opazovalci opazili povečano aktivnost na tem območju. Dogodek odraža stopnjevanje spopadov na mejah med Zaporoško in Dnipropetrovsko oblastjo, pri čemer ruska vojska uporablja zračne in topniške napade za podporo pehoti. Ministrstvo za obrambo Ruske federacije je ob napovedi objavilo tudi videoposnetke, ki naj bi prikazovali potek bojev in dvigovanje zastav nad zavzetim območjem, kar služi kot propagandno sredstvo za potrditev uspehov na terenu.

Sorodnik 11-letne Hamse Housou je sporočil, da je deklico v Gazi ubil izraelski ogenj, skoraj tri mesece po začetku prekinitve ognja. Družina se je vrnila na območje, ki je bilo označeno kot varno.

V severnem delu območja Gaze je bila v četrtek zjutraj ubitih 11-letna palestinska deklica Hamsa Nidal Huso, na katero so streljala izraelska vojaška vozila. Incident se je zgodil na območju Al Faluja, zahodno od begunskega taborišča Džabalija, kjer so izraelske sile izvajale vojaške operacije. Lokalni viri poročajo, da je bila deklica ustreljena zunaj neposrednega območja namestitve izraelske vojske, kar sproža dodatna vprašanja o okoliščinah dogodka. Izraelske obrambne sile so pred tem sporočile, da so na severu enklave izvedle napade, katerih tarča naj bi bil visoki poveljnik gibanja Hamas. Vojaške operacije v Džabaliji in okolici se sicer nadaljujejo s povečano intenzivnostjo, pri čemer poročila s terena navajajo nenehne zračne napade in prisotnost oklepnih enot. Humanitarne razmere na severu Gaze ostajajo kritične, saj so civilisti ujeti sredi spopadov med izraelsko vojsko in palestinskimi oboroženimi skupinami. Smrt deklice predstavlja nov primer civilnih žrtev v dolgotrajnem konfliktu, ki se je ponovno razplamtel po oktobrskih dogodkih prejšnjega leta. Medtem ko Izrael trdi, da so njegovi napadi usmerjeni proti infrastrukturnim in vodstvenim strukturam Hamasa, palestinska stran opozarja na nesorazmerno uporabo sile v gosto naseljenih območjih, kjer največjo ceno plačujejo otroci in drugi neborečni prebivalci.

Sirske oblasti so pozvale civiliste k evakuaciji spornih območij v severnem Alepu in odprle koridor za evakuacijo že drugi dan zapored, medtem ko se spopadi med vojsko in kurdskimi silami nadaljujejo. Sirska vojska se je spopadla z borci Sirskih demokratičnih sil (SDF) v delih Alepa.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so ruske sile protizračne obrambe v noči na četrtek, med 7. in 8. januarjem, prestregle in uničile 66 ukrajinskih brezpilotnih letal letalskega tipa. Napadi so se zgodili nad sedmimi regijami Ruske federacije ter nad Azovskim in Črnim morjem. Posebej je bilo poudarjeno, da so v dveh urah zjutraj, med 7. in 9. uro po moskovskem času, uničili še 11 brezpilotnih letal nad Krasnodarskim okrajem. Podrobneje, 14 brezpilotnih letal je bilo sestreljenih nad Republiko Krim, 13 nad Azovskim morjem, 12 nad Črnim morjem in 11 nad Krasnodarskim okrajem. Poleg tega so nevtralizirali šest brezpilotnih letal nad Rostovsko oblastjo, pet nad Orjolsko oblastjo, po dva nad Kursko in Volgograjsko oblastjo ter enega nad Brjansko oblastjo. Ruske oblasti so prav tako poročale o tem, da je prejšnjo noč zračna obramba sestrelila 129 dronov, kar kaže na intenzivnost tovrstnih napadov in obrambnih operacij. Medtem je ukrajinski podpredsednik vlade Oleksij Kuleba izjavil, da potekajo dela za ponovno vzpostavitev ogrevanja in oskrbe z vodo za več kot milijon ljudi v jugovzhodni Dnepropetrovski oblasti, po ruskih napadih na ključno infrastrukturo. Ruski napad pozno sinoči je skoraj v celoti prekinil oskrbo z električno energijo v dveh regijah na jugovzhodu Ukrajine, vključno z Dnepropetrovsko oblastjo. Strokovnjaki iz družbe Zaporižjaoblenergo so uspeli obnoviti oskrbo z električno energijo prebivalcem dela Zaporoške oblasti, ki je pod nadzorom ukrajinske vlade. Ukrajinske zračne sile so sporočile, da so uničile 70 od 97 ruskih brezpilotnih letal, ki so jih ruske sile izstrelile iz različnih smeri, vključno z območji v Rusiji in začasno okupiranem Krimu.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za resne pogovore z ZDA, vključno s sprejemanjem ameriških naložb v venezuelskem naftnem sektorju in usklajevanjem boja proti trgovini z drogami. Kljub temu je ameriška 'diplomacija topnjač' povzročila močan upad venezuelske proizvodnje nafte, saj naj bi preprečevala pretok venezuelske nafte v Azijo.

V ruski regiji Voronež je bil v torek, 6. decembra 2026, začasno ustavljen železniški promet na odseku Jevdakovo–Saguni zaradi poškodb železniške infrastrukture. Po navedbah tiskovne službe Jugovzhodne železnice (JuVŽD) so poškodbe kontaktne mreže in tirov povzročili ostanki sestreljenega ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki so padli na območje proge ob 3. uri in 2 minuti po lokalnem času. Zaradi incidenta so zabeležili večje zamude potniških vlakov, ki so namenjeni v Moskvo in iz nje. Ruske tehnične službe so nemudoma začele popravila na poškodovanem odseku in po nekaj urah ponovno vzpostavile prevoznost proge. Ruski uradniki so potrdili, da je bila infrastruktura tarča napada, vendar so poudarili, da so sistemi zračne obrambe letalnik uspešno prestregli, škoda pa je nastala zgolj zaradi padajočih delov uničenega objekta. V incidentu po trenutnih podatkih ni bilo žrtev med potniki ali železniškim osebjem.

Dve osebi sta umrli, šest pa je bilo ranjenih v streljanju pred cerkvijo Jezusa Kristusa svetih poslednjih dni v Salt Lake Cityju med žalno slovesnostjo. Policija je sporočila, da storilca še niso prijeli.

Nemški policisti so v mestu Ahlen v zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija med obsežnim izpadom električne energije uspešno preprečili poskus vloma v bankomat. Incident se je zgodil v nočnih urah, ko so neznani storilci poskušali izkoristiti temo in nedelovanje varnostnih sistemov, ki ga je povzročil izpad elektrike. Policijske patrulje, ki so bile zaradi izrednih razmer na terenu v povečanem številu, so pravočasno posredovale in prekinile kaznivo dejanje. Poleg poskusa vloma v bankomat so organi pregona na istem območju obravnavali tudi sledi poskusa vloma v lokalni supermarket. Policija domneva, da so storilci načrtno izrabili ranljivost objektov v času prekinitve oskrbe z energijo. Preiskava dogodkov še poteka, policija pa preverja morebitno povezanost med obema incidentoma. Kljub prizadevanjem storilcev jim premoženja ni uspelo odtujiti, prav tako pa v dogodkih ni bilo poškodovanih oseb.

V ponedeljek zjutraj se je na vlaku linije RER A v kraju Le Vésinet v francoskem departmaju Yvelines zgodil napad z nožem, v katerem sta bili poškodovani dve osebi. Po poročanju lokalnih oblasti je napadalec najprej napadel moškega v petdesetih letih, ko je ta spal na vlaku, in ga lažje poškodoval po obrazu ter rokah. Druga žrtev je bila napadena na železniški postaji Le Vésinet-Le Pecq, vendar podrobnosti o resnosti njenih poškodb še niso znane. Storilec je s kraja dogodka pobegnil in ostaja na prostosti. Francoska policija je že sprožila obsežno preiskavo incidenta, ki ga obravnavajo kot poskus ropa z uporabo nasilja. Po navedbah preiskovalcev se je prvi napad zgodil med vožnjo, ko je napadalec izkoristil ranljivost spečega potnika. Varnostni organi trenutno pregledujejo posnetke nadzornih kamer in zbirajo izjave prič, da bi izsledili osumljenca. Železniški promet na omenjeni liniji je bil zaradi policijskega postopka začasno moten, vendar so se razmere kasneje stabilizirale. Napad v javnem potniškem prometu je znova sprožil razprave o varnosti na primestnih vlakih v okolici Pariza.

Tajvansko tožilstvo je v povezavi s preiskavo pranja denarja skupine Prince Group pridržalo brata Chen, lastnika trgovine s cigarami Cigar Vie v Tajpeju, ki naj bi služila kot pralnica denarja za skupino. Ugotovili so, da je trgovina omogočala pretok sredstev skupine v legalne finančne tokove. Eden od bratov, Chen Weizhi, je bil po zaslišanju izpuščen proti plačilu varščine v višini 1,6 milijona tajvanskih dolarjev in mu je bil prepovedan izstop iz države. Preiskovalci so odkrili tudi, da je skupina Prince Group v Tajvanu ustanovila podjetje za pranje denarja s kriptovalutami, Chen Weizhi pa je bil odgovoren za dvigovanje gotovine, vključno z nakupom superšportnih avtomobilov.

Ameriški organi pregona so v zvezni državi Alabama pridržali Jamesona Kylea Boleya, čigar štiriletni sin je bil najden mrtev po obsežni iskalni akciji, ki se je začela ob njegovem izginotju na novega leta dan. Truplo dečka so našli približno tri kilometre od njegovega doma, kar je zaključilo večdnevno iskanje, v katero so bili vključeni številni prostovoljci in uradne službe. Preiskovalci so Boleya obtožili več kaznivih dejanj, povezanih z drogami in orožjem, ki so jih odkrili med preiskavo dečkovega izginotja. Oče se sooča z obtožbami zaradi posedovanja prepovedanih substanc in ogrožanja otrok, saj naj bi bili mladoletniki v gospodinjstvu izpostavljeni nevarnim mamilom. Policija za zdaj še ni podala podrobnejših informacij o neposrednem vzroku dečkove smrti. Primer je pretresel lokalno skupnost, organi pregona pa nadaljujejo z zbiranjem dokazov o razmerah v družini. Čeprav se je iskalna akcija končala tragično, preiskava okoliščin, ki so privedle do smrti otroka in domnevne očetove vpletenosti v kriminalne dejavnosti, ostaja prednostna naloga lokalnega šerifovega urada.

Italijansko javnost je pretresel umor 34-letnega sprevodnika Alessandra Ambrosia, ki so ga v soboto, 5. januarja, našli zabodenega na parkirišču zahodnega platoja železniške postaje v Bologni. Žrtev je podlegla vbodnim ranam v predelu trebuha, napad pa se je zgodil na območju, namenjenem zaposlenim na železnici. Preiskovalci so nemudoma sprožili obsežno iskalno akcijo za storilcem, ki je s kraja dogodka pobegnil. Italijanska policija je v okviru preiskave v kraju Desenzano del Garda v provinci Brescia pridržala 36-letnega hrvaškega državljana Marina Jelenika. Jelenik je glavni osumljenec za uboj mladega uslužbenca podjetja Trenitalia. Po prvotnih informacijah so osumljenca izsledili na enem izmed regionalnih vlakov. Italijanski organi pregona trenutno še ugotavljajo motiv za dejanje, ki je povzročilo precejšen preplah med zaposlenimi v javnem potniškem prometu in širšo javnostjo v deželi Emilija-Romanja.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Nemška zvezna vlada je napovedala, da bo okrepila deportacije kriminalcev v Afganistan in Sirijo in da načrtuje nadaljnje lete v ti dve državi.

Smrt republikanskega kongresnika Douga LaMalfe iz Kalifornije je nepričakovano povzročila izpraznitev sedeža v predstavniškem domu pred volitvami leta 2026. Demokratski guverner Gavin Newsom bo moral razpisati nadomestne volitve.

Namestnik predsednika odbora ruske državne dume za gradbeništvo in stanovanjsko-komunalne storitve Aleksander Aksenenko je v torek, 6. januarja, sporočil, da morajo ruski državljani stroške za komunalne storitve za mesec december poravnati najpozneje do 12. januarja 2026. Odločitev o podaljšanju roka je bila sprejeta, ker 10. januar, ki je običajni skrajni rok za plačilo, sovpada s soboto. Aksenenko je ob tem zagotovil, da se v primeru plačila do novega roka ne bodo obračunavale zamudne obresti ali kazni. Poleg kratkoročne prilagoditve roka za decembrske račune je Aksenenko napovedal tudi trajnejšo spremembo v letu 2026. Skrajni rok za plačilo mesečnih komunalnih obveznosti se bo v prihodnje sistemsko premaknil z 10. na 15. dan v mesecu. Ta ukrep naj bi državljanom omogočil večjo prilagodljivost pri upravljanju gospodinjskih financ in usklajevanje plačil s prilivi osebnih dohodkov.

Številni nemški mediji poročajo, da stranka CSU predlaga spremembe glede vozniških dovoljenj, s čimer bi omogočili mladim, da že pri 16 letih opravijo vozniški izpit in vozijo avtomobil v spremstvu izkušenih voznikov. Trenutno je v Nemčiji od leta 2011 dovoljeno voziti avtomobil s 17 leti pod pogojem spremstva.

Predsednik odbora ruske državne dume za finančni trg, Anatolij Aksakov, je napovedal, da naj bi bili novi zakonski ukrepi za zaščito državljanov pred t. i. 'shemo Dolina' pri nepremičninskih transakcijah sprejeti v prvem četrtletju leta 2026. Cilj novega zakona je varnejši nakup stanovanj na sekundarnem trgu.

Ob peti obletnici napada na Kapitol je Donald Trump objavil več zapisov na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in napadal imigrante iz Somalije. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. ZDA bi lahko dvignile carine na Indijo, če ta ne bo ustavila nakupa ruske nafte. Trump je ob obletnici napada na Kapitol napadel transspolne osebe.

Ruske oblasti so v prvih enajstih mesecih leta 2025 iz države prisilno odstranile 54.400 tujih državljanov in oseb brez državljanstva. Po podatkih Zvezne službe sodnih izvršiteljev (FSSP) so bili ukrepi izvedeni zaradi kršitev migracijske zakonodaje in drugih predpisov Ruske federacije. Vsi postopki so temeljili na pravnomočnih sodnih odločbah, ki so naložile deportacijo kršiteljev. Kljub visokemu številu izgonov statistični podatki kažejo na zmanjšanje tovrstnih ukrepov v primerjavi z enakim obdobjem leta 2024, ko je bilo iz države prisilno odstranjenih 79.000 oseb. Število izgonov se je tako zmanjšalo za približno tretjino. Hkrati pa so ruski organi pregona v letu 2025 omejili vstop v državo več kot 160.000 tujcem, število razveljavljenih dovoljenj za bivanje pa se je povečalo za 17 odstotkov, kar kaže na nadaljnje zaostrovanje nadzora nad migracijami.

V Združenem kraljestvu so v ponedeljek stopila v veljavo nova pooblastila, ki mejni policiji in kriminalističnim preiskovalcem omogočajo zaseg ter preiskavo mobilnih telefonov in SIM-kartic migrantov, ki so v državo prispeli z majhnimi čolni čez Rokavski preliv. Ukrep je namenjen učinkovitejšemu boju proti kriminalnim združbam, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem ljudi, ter pridobivanju ključnih informacij o njihovih operacijah neposredno od ekonomskih migrantov in prosilcev za azil. Nova zakonodaja organom pregona omogoča preiskavo elektronskih naprav brez potrebe po predhodni aretaciji posameznika. Britanske oblasti s tem korakom krepijo nadzor nad nezakonitimi prehodi meje in poskušajo omejiti število nevarnih prečenj preliva. Kritiki ukrepa sicer opozarjajo na vprašanja zasebnosti, medtem ko vlada vztraja, da je dostop do podatkov nujen za razbitje tihotapskih mrež, ki ogrožajo človeška življenja.

Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je ukazal varnostnim silam, naj se vzdržijo nasilja nad protestniki, pri čemer je poudaril razliko med mirnimi demonstranti in oboroženimi izgredniki. Hkrati je vrhovni sodnik opozoril, da ne bo milosti za protestnike, ki 'pomagajo sovražnikom, kot sta ZDA in Izrael'. Medtem se je število smrtnih žrtev protestov povečalo, Iran pa obtožuje tuje vmešavanje v notranje zadeve.

Premier Anthony Albanese je po pritisku javnosti in lastne stranke napovedal ustanovitev zvezne kraljeve komisije za preiskavo terorističnega napada na plaži Bondi. Komisija bo preiskovala antisemitizem in družbeno kohezijo v povezavi z napadom.

Avstralski predsednik vlade Anthony Albanese je spremenil svoje prvotno stališče in dopustil možnost uvedbe kraljeve komisije, ki bi preiskala okoliščine terorističnega napada na plaži Bondi. Čeprav se je sprva zdelo, da premier takšni obsežni preiskavi nasprotuje, je v zadnji izjavi poudaril, da je njegova trenutna prioriteta temeljit pregled delovanja obveščevalnih in varnostnih služb. Preiskava bi se osredotočila na morebitne pomanjkljivosti v sistemu spremljanja groženj in odzivanja nanj. Albanese je pojasnil, da odločitev o kraljevi komisiji, ki predstavlja najvišjo obliko javne preiskave v Avstraliji, še ni dokončna, vendar ostaja na mizi kot ena izmed možnosti za zagotovitev večje varnosti državljanov v prihodnje.

Na meji med Tajsko in Kambodžo so se ponovno razplamteli spopadi, ko so kamboške sile s topniškim ognjem domnevno kršile desetdnevno premirje. V incidentu na območju Chong Bok je bil ranjen tajski vojak, kamboška stran pa je pozneje sporočila, da je šlo za nenameren dogodek oziroma komunikacijsko napako. Konflikt med državama glede 800 kilometrov dolge meje sega v kolonialno obdobje, zadnji val nasilja pa je zahteval že 47 življenj in povzročil selitev milijona civilistov. Istočasno so o streljanju poročali iz okolice predsedniške palače v venezuelskem Caracasu, kjer so varnostne sile posredovale proti neznanim dronom le dva dni po ameriški vojaški operaciji in zajetju Nicolása Madura. V Sudanu se razmere prav tako zaostrujejo; v napadu z dronom na mesto El Obeid je bilo ubitih deset ljudi, med njimi sedem otrok. O smrtnih žrtvah poročajo tudi iz Nigra, kjer so domnevni džihadisti umorili lokalnega župana in njegovo družino, medtem ko Združeni narodi poročajo o previdnem upanju na napredek pri reševanju ciprskega vprašanja po izvolitvi novega voditelja ciprskih Turkov.

Lastnik odročne kmetije v Avstraliji je v ekskluzivnem pogovoru razkril, da sta domnevna storilca strelskega napada v Bondiju, oče in sin, večkrat obiskala njegovo posestvo z namenom urjenja v streljanju. Moški, identificiran le kot Jimmy, je pojasnil, da je dvojici dovolil uporabo svojega zemljišča za streljanje, ne da bi takrat poznal njune prave namene ali identiteto. Šele po tragičnem dogodku je spoznal, da sta se na njegovem domu pripravljala na napad, ob čemer je izrazil olajšanje, da se nasilje takrat ni obrnilo proti njemu. Preiskovalci zdaj preučujejo pogostost njunih obiskov in naravo dejavnosti na kmetiji, kar bi lahko pojasnilo stopnjo načrtovanja pred incidentom v nakupovalnem središču. Lastnik posestva je poudaril, da sta se moška zdela običajna obiskovalca, vendar njuna zgodovina obiskov zdaj meče novo luč na radikalizacijo in priprave na nasilno dejanje, ki je pretreslo avstralsko javnost. Policija nadaljuje z zbiranjem dokazov na lokaciji, da bi ugotovila, ali so bili na posestvu prisotni še drugi posamezniki.

Policija bo na peti tekmi serije Ashes v Sydneyju, ki se je začela v nedeljo, patruljirala s puškami. To je redek pojav na športnih dogodkih v Avstraliji, a je del poostrenih varnostnih ukrepov po streljanju na Bondi Beachu.

Zvezni sodnik je zavrnil predlog za izpust moškega, obtoženega podtaknitve dveh cevastih bomb pred sedežema Demokratske in Republikanske stranke. Nekdanji policist Kapitola, Aquilino Gonell, je dejal, da je izklopil svoj telefon, ko je bil Donald Trump drugič inavguriran 20. januarja 2025, da bi si vzel odmor od tega.

Po poročanju ruskih medijev so ruska sodišča leta 2025 izrekla rekordno število dosmrtnih zapornih kazni. Do novembra 2025 je bilo izrečenih že 100 tovrstnih kazni, kar je največ v zadnjih letih.

Oboroženi borci, povezani s teroristično skupino Islamska država (IS), so v več napadih na vasi v Demokratični republiki Kongo ubili najmanj 15 ljudi. Gre za nov val nasilja na nemirnem vzhodu države, kjer delujejo Združene demokratične sile (ADF), ki so svojo zvestobo prisegle Islamski državi. Napadalci so vdrli v naselja in ciljali civilno prebivalstvo, kar je povzročilo nov val strahu v regiji, ki se že desetletja spopada z nestabilnostjo. Lokalne oblasti so potrdile število žrtev in poudarile, da se varnostne razmere kljub prisotnosti vladnih sil in mirovnih misij ne izboljšujejo. Napadi so se zgodili v času povečane aktivnosti uporniških skupin, ki izkoriščajo težaven teren in pomanjkljiv nadzor v odročnih predelih države. Ta dogodek se vpisuje v niz brutalnih dejanj, ki so v zadnjih mesecih terjala številna življenja, vključno z masovnimi poboji na javnih dogodkih. Mednarodna skupnost ponovno opozarja na humanitarno krizo, ki jo povzroča nenehno nasilje v regiji Ituri in Severni Kivu.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v nedavnem intervjuju izjavil, da je njegova država pripravljena na pogovore z Združenimi državami Amerike o preprečevanju trgovine z drogami, sprejemu ameriških investicij v venezuelski naftni sektor in sodelovanju v boju proti trgovini z drogami. Maduro je že v preteklosti izrazil željo po dialogu z Donaldom Trumpom, kljub zaostrenim pritiskom ZDA na Venezuelo.

Nicolás Maduro je ZDA ponudil pogovore o boju proti trgovini z mamili in dostop ameriškim podjetjem do venezuelskega olja. Trump je izjavil, da bodo ZDA vodile Venezuelo med prehodnim obdobjem po zajetju Madura in njegove žene. CNN poroča, da naj bi bil Maduro pred prevozom v New York odpeljan v Guantanamo. Ameriška državna tožilka Pam Bondi je sporočila, da bosta Maduro in njegova žena kazensko preganjana v New Yorku.

V glavnem mestu Venezuele, Karakasu, je ponoči prišlo do incidenta v bližini predsedniške palače Miraflores. Lokalni prebivalci so poročali o intenzivnem streljanju, medtem ko so se v javnosti pojavile informacije o preletih domnevnih brezpilotnih letalnikov nad objektom. Venezuelska vojska naj bi na drone streljala z namenom nevtralizacije morebitne grožnje v varovanem območju. Zaradi stopnjevanja napetosti so oblasti na ključnih prometnicah v mestu razporedile tanke in druga oklepna vozila. Gre za varnostno operacijo, katere namen je zavarovanje predsedniške rezidence in okolice, vendar uradne oblasti za zdaj še niso podale podrobnejših pojasnil o naravi incidenta ali morebitnih žrtvah. Razmere v prestolnici ostajajo napete, vojaška prisotnost pa je vidno povečana.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je potrdil, da je v kopenski operaciji za zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura v Caracasu sodelovalo približno 200 ameriških vojakov. Operacija, ki je bila izvedena v središču venezuelske prestolnice, je potekala ob sodelovanju lokalnih organov pregona. Hegseth je v svojem nagovoru v ladjedelnici Newport News v Virginiji poudaril, da so ameriške sile uspešno izpolnile pravne naloge brez lastnih žrtev. Akcija je bila usmerjena v privedbo osebe, ki so jo ameriške pravosodne oblasti iskale zaradi številnih obtožb. Po besedah Hegsetha so elitne enote vstopile v samo jedro Caracasa, da bi zagotovile spoštovanje pravnih predpisov Združenih držav Amerike. Minister je sodelujoče vojake označil za »velike Američane«, ki so izpolnili tvegano misijo v tujini.

Po poročanju New York Times naj bi ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Podpredsednica Venezuele, Delsy Rodriguez, je na zasedanju Sveta za nacionalno obrambo izjavila, da je Maduro edini zakoniti predsednik in da so ZDA začele vojaško agresijo. Trump je izjavil, da ZDA ne bodo napadle Kube in da ne bodo namestile vojakov v Venezueli, če bo podpredsednica Rodriguez sodelovala z Washingtonom. ZDA naj bi ohranile omejitve na venezuelsko nafto, da bi ohranile vpliv na Caracas.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ZDA si ameriški predsednik Trump prizadeva, da bi ameriška naftna podjetja izkoristila venezuelske naftne rezerve, ki so največje na svetu. To je povzročilo rast cen delnic energetskih podjetij in cen nafte. Nekateri strokovnjaki menijo, da bi to lahko dolgoročno ogrozilo naftno industrijo v Alberti.

Tiskovni predstavnik iranskega ministrstva za zunanje zadeve Esmaeil Baghaei je v uradni izjavi poudaril, da iranske oborožene sile ostajajo v stanju polne pripravljenosti za obrambo države. Njegov odziv je sledil nedavnim navedbam in grožnjam s strani Izraela in Združenih držav Amerike glede morebitnih novih vojaških posegov proti Iranu. Baghaei je tovrstne grožnje označil za del širše psihološke vojne in medijskega pritiska, ki naj bi bil usmerjen v destabilizacijo države. Po besedah tiskovnega predstavnika iranske oblasti pozorno spremljajo dejavnosti nasprotnikov in ne bodo dopustile nikakršne malomarnosti pri zaščiti suverenosti Irana. Poudaril je, da so oborožene sile odločene braniti domovino z vsemi razpoložljivimi sredstvi, medtem ko medijske špekulacije o napadih interpretirajo kot že znano strategijo stopnjevanja napetosti. Izjava odraža vztrajanje Teherana pri obrambni drži sredi zaostrenih regionalnih varnostnih razmer.

Iransko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki so ga v vojaški operaciji zajele sile Združenih držav Amerike. Tiskovni predstavnik iranskega ministrstva je dejanje označil za nezakonito in zahteval takojšnjo ter brezpogojno izpustitev predsednika. Iran poudarja, da se kljub dramatičnemu razvoju dogodkov v Venezueli odnosi med Teheranom in Caracasom ne bodo spremenili. Napetosti so narasle po tem, ko so ameriške sile izvedle kirurško natančno operacijo v Caracasu in Madura skupaj z njegovo soprogo Silvio Flores prepeljale v New York. Tam se bosta spopadala z obtožbami o narkoterorizmu in nezakonitem posedovanju orožja. Iranska stran aretacijo interpretira kot kršitev mednarodnega prava in agresijo, medtem ko ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa napovedujejo prehodno vodenje Venezuele in morebitno nadaljnje vojaško posredovanje v regiji.

Tožilstvo v Seulu je v četrtek zahtevalo nalog za aretacijo konservativnega aktivista in pastorja Jeona Kwang-hoona, ki je obtožen spodbujanja nasilnih nemirov pred sodiščem v podporo nekdanjemu predsedniku Yoonu Suk Yeolu. Jeon, ki vodi cerkev Sarang Jeil, naj bi januarja lani aktivno pozival k vdoru v prostore okrožnega sodišča v zahodnem Seulu ter oviral uradne osebe pri opravljanju dolžnosti. Preiskovalci trdijo, da je bila njegova vloga ključna pri organizaciji protestnikov, ki so nasprotovali podaljšanju pripora za nekdanjega voditelja države. Nasilni dogodki so se odvili 19. januarja lani, ko je sodišče odločalo o usodi Yoona Suk Yeola zaradi njegove razglasitve izrednih razmer decembra 2024. Protestniki so po navedbah tožilstva pod pastorjevim vplivom izvajali pritisk na pravosodne organe in povzročali materialno škodo. Pastor Jeon se je v preteklosti že večkrat spopadal s pravnim sistemom zaradi svoje politične dejavnosti in organiziranja množičnih shodov, ki so pogosto presegali zakonske okvire. Postopek proti pastorju predstavlja nadaljevanje pravosodnih prizadevanj za razjasnitev odgovornosti za destabilizacijo države po neuspeli razglasitvi vojnega stanja. Če bo nalog za aretacijo potrjen, bo to pomemben korak v smeri kaznovanja radikalnih skupin, ki so s silo poskušale vplivati na delo neodvisnih sodišč. Primer še naprej močno deli južnokorejsko javnost, kjer so napetosti med privrženci nekdanjega predsednika in zagovorniki pravne države še vedno prisotne.

Policisti v črnogorskem mestu Pljevlja so odvzeli prostost dvema osumljencema, 24-letnemu J. B. in 29-letnemu J. J., zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe oziroma trpinčenja dveh sokrajanov. Incident se je zgodil v enem izmed lokalnih gostinskih objektov, kjer je prišlo do fizičnega obračuna med več osebami. Policijska patrulja je na kraju dogodka identificirala osumljenca in oškodovanca, stara 18 in 21 let, ter vse vpletene privedla na informativni razgovor. Kriminalistična preiskava je razkrila, da sta osumljenca sprva pristopila k mizi oškodovancev, ju žalila in psovala, nato pa nanju fizično nasrnila. Po navedbah policije sta ju osumljenca potiskala in vlekla za lase, ob tem pa jima grozila s stopnjevanjem nasilja. O dogodku je bil nemudoma obveščen državni tožilec v Pljevlji, ki je odredil pridržanje za oba napadalca. Osumljenca bosta v zakonitem roku s kazensko ovadbo privedena k pristojnemu tožilcu. Ta incident v črnogorski regiji Sandžak odraža širše vprašanje varnosti v javnih prostorih v Črni gori, ki v zadnjem času obravnava več primerov medvrstniškega in uličnega nasilja, kar dodatno obremenjuje tamkajšnje varnostne organe.

Policija v New Delhiju je v četrtek aretirala dodatnih šest oseb, ki so bile vpletene v nasilne izgrede med rušenjem objektov mestne uprave v bližini mošeje Faiz-e-Ilahi na območju vrat Turkman. S temi aretacijami se je skupno število pridržanih v povezavi z incidentom povzpelo na enajst, preiskovalci pa si prizadevajo identificirati vse vpletene v napade na uradne osebe. Organi pregona so doslej identificirali približno 30 oseb, ki so sodelovale pri metanju kamenja in drugem nasilju, ki je izbruhnilo med izvajanjem občinskih del. Med identificiranimi je po navedbah policije tudi poslanec stranke Samajwadi Party (SP), ki ga nameravajo v kratkem poklicati na zaslišanje zaradi morebitne vloge pri spodbujanju nemirov. Nasilni dogodki so se zgodili v enem izmed zgodovinskih delov indijske prestolnice, kjer so napetosti narasle zaradi odločitve mestnih oblasti o odstranitvi določenih struktur. Policija nadaljuje z operacijami za vzpostavitev reda in miru ter zagotavlja, da bodo vsi odgovorni za napade na policiste in uničevanje javne lastnine privedeni pred sodišče. Razmere na območju ostajajo pod strogim nadzorom varnostnih sil.

V Beogradu so aretirali fitnes trenerja, ki je v svojem stanovanju in garaži skrival obsežen arzenal orožja, vključno s snajperjem, avtomatskimi puškami in lažnimi policijskimi uniformami. Policija je zasegla orožje po večmesečni preiskavi, ki jo je vodilo Višje javno tožilstvo v Beogradu, v okviru prizadevanj za zatiranje najhujših oblik kriminala.

Po ameriškem napadu na Caracas in aretaciji Nicolása Madura, je Donald Trump izjavil, da so bili pripravljeni izvesti še en napad, če bi bilo potrebno. Venezuela je ostro obsodila ameriško vojaško agresijo. Nekdanji britanski obrambni minister je izdal ostro opozorilo Trumpu glede njegove baze oboževalcev MAGA po "drzni operaciji v Venezueli".

Avstralska policija je v Melbournu aretirala 47-letnega moškega, ki ga sumijo namernega požiga avtomobila v lasti lokalnega raba na božično jutro. Incident se je zgodil v času praznovanja hanuke, na kar je nakazoval tudi praznični okras na napadenem vozilu. Po navedbah preiskovalcev je bil požig načrtno dejanje, usmerjeno proti verski skupnosti. Policija je osumljenca pridržala po intenzivni preiskavi dogodka, ki je povzročil precejšnjo materialno škodo in vznemirjenje v lokalni judovski skupnosti. Oblasti za zdaj niso razkrile motiva za napad, vendar dogodek obravnavajo kot resen kazniv prekršek z elementi verske nestrpnosti. Osumljeni bo stopil pred sodišče, kjer se bo izrekel o obtožbah namerne povzročitve škode in ogrožanja varnosti.

Ameriška aretacija venezuelskega predsednika Madura je sprožila mednarodno pozornost in razhajanja. Maduro se je na sodišču v New Yorku izrekel za nedolžnega in se označil za »vojnega ujetnika«, s čimer je po mnenju strokovnjakov poskušal izpodbijati Trumpovo razlago operacije kot izvajanje zakona. Poteza ZDA je povzročila razkol v mednarodni skupnosti in sprožila vprašanja o legitimnosti ameriškega posredovanja v Venezueli.

Po incidentu na domu podpredsednika Vancea v Ohiu je ena oseba v priporu. Incident se je zgodil v zgodnjih jutranjih urah v ponedeljek, ko podpredsednik in njegova družina niso bili prisotni. Preiskava je v teku, vodi pa jo policija Cincinnati.

Ob obali Gambije se je 1. januarja 2026 zgodila tragična pomorska nesreča, v kateri je po najnovejših podatkih tamkajšnje vlade umrlo najmanj 31 migrantov. Plovilo, ki je bilo namenjeno proti Evropi, se je prevrnilo na odprtem morju, pri čemer oblasti opozarjajo, da je število žrtev verjetno še višje, saj pogrešajo večje število ljudi. Gre za eno najhujših tovrstnih nesreč v zadnjem obdobju v tej regiji. Preiskava o vzrokih nesreče še poteka, vendar prve informacije kažejo na preobremenjenost čolna, ki je izplul le malo pred dogodkom. Gambijske oblasti so v ponedeljek revidirale prvotne ocene o številu žrtev in potrdile, da je med mrtvimi veliko mladih, ki so iskali boljšo prihodnost v Evropi. Reševalne ekipe nadaljujejo z iskanjem morebitnih preživelih, vendar so možnosti za to z vsako uro manjše. Nesreča ponovno opozarja na nevarnosti nezakonitih migracijskih poti vzdolž zahodnoafriške obale.

Po navedbah radijske postaje RMF24 se je prvič v zadnjih petindvajsetih letih začel proces množičnega izseljevanja poljskih državljanov iz Nemčije. Podatki kažejo na trend, v okviru katerega se Poljaki v velikem številu vračajo v svojo domovino, kar predstavlja pomemben zasuk v migracijskih tokovih med državama. Ta pojav je bil prvič zaznan in javno objavljen v ponedeljek, 5. januarja, ko so mediji začeli poročati o spremembi demografske dinamike, ki je bila zadnji dve desetletji stabilna v smeri izseljevanja na zahod. Čeprav natančni vzroki za tovrstne premike v poročilih niso podrobno razčlenjeni, gre za prvi tovrstni primer po četrt stoletja, ko število tistih, ki se vračajo, močno vpliva na poljsko skupnost v Nemčiji. Do sedaj je Nemčija veljala za glavno ciljno državo za poljske delavce in njihove družine, vendar zadnji podatki kažejo na konec tega dolgotrajnega obdobja migracijskega pritiska na nemški trg dela.

Poročilo o gospodarskih gibanjih v karibski regiji je razkrilo, da denarna nakazila izseljencev, znana kot remitente, ostajajo eden najpomembnejših in pogosto spregledanih gospodarskih dejavnikov. Za milijone družin po celotni regiji ta sredstva, ki jih sorodniki pošiljajo iz tujine, predstavljajo neobhoden vir preživetja. Denar je primarno namenjen pokrivanju stroškov osnovnih življenjskih potrebščin, kot so hrana, stanovanja in zdravstvena oskrba. Poleg neposredne pomoči gospodinjstvom imajo ta nakazila ključno vlogo pri financiranju izobraževanja in podpiranju majhnih podjetij, kar dolgoročno spodbuja lokalni podjetniški ekosistem. Na nacionalni ravni remitente predstavljajo pomemben delež bruto domačega proizvoda številnih karibskih držav, s čimer zagotavljajo devizno stabilnost in blažijo gospodarske pretrese. Kljub njihovemu velikemu pomenu strokovnjaki opozarjajo, da se ta oblika finančne moči v širših makroekonomskih analizah pogosto podcenjuje.

Španski in francoski organi pregona so v skupni operaciji aretirali 15 voznikov avtobusov, ki so osumljeni nezakonitega prevoza migrantov med Španijo in Francijo. Preiskava je razkrila, da so vozniki od migrantov brez ustreznih dokumentov zahtevali plačila v višini od 20 do 400 evrov za prehod meje. V zameno za denar so migrantom omogočili potovanje brez veljavnih vozovnic ali pa so jim izdali vozovnice na tuja imena, s čimer so se skušali izogniti mejnim kontrolam. Operacija je razkrila organizirano mrežo izkoriščanja rednih avtobusnih linij za namene ilegalnih migracij znotraj schengenskega območja. Aretirani vozniki so delovali na relacijah, ki povezujejo ključna španska in francoska mesta, pri čemer so izrabljali svoj položaj za osebni dobiček. Oblasti poudarjajo, da tovrstna dejanja ne pomenijo le kršitve zakonodaje o tujcih, temveč tudi resno varnostno tveganje v cestnem prometu, saj so bili potniki v nekaterih primerih prevažani v neustreznih razmerah.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je ostro kritiziral vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki je vključevalo bombardiranje in zajetje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Lula da Silva je dejanja Washingtona označil za nedopustna in poudaril, da so ZDA s tem prestopile vse meje sprejemljivega v mednarodni politiki. Po poročanju brazilskih organov pregona so venezuelske oblasti v odziv na napad popolnoma zaprle mejo z Brazilijo, kar je povzročilo nenaden upad migracijskega toka. Zaradi stopnjevanja napetosti in ameriških zračnih napadov na bolivarsko republiko je tudi sosednja Kolumbija napovedala prerazporeditev svojih sil in virov na mejo, saj se pripravlja na morebiten val beguncev. Medtem ko v ZDA zoper zajetega Madura že pripravljajo obtožnico, regija ostaja v stanju visoke pripravljenosti, saj vojaško posredovanje vpliva na stabilnost celotne Južne Amerike. Brazilski predsednik je v svoji izjavi za javnost izrazil resno zaskrbljenost nad kršenjem suverenosti sosednje države.

Predsednik Centralnega sveta Judov v Nemčiji, Josef Schuster, je na zimskem zasedanju poslanske skupine CSU v bavarskem samostanu Seeon izrazil resno zaskrbljenost zaradi naraščajoče podpore desničarski stranki Alternativa za Nemčijo (AfD). Schuster je opozoril, da bi lahko morebitna udeležba AfD v deželnih ali zvezni vladi sprožila val izseljevanja judovskega prebivalstva iz države. Njegove izjave prihajajo v času, ko javnomnenjske ankete kažejo na zgodovinsko visoko podporo omenjeni stranki v več zveznih deželah. Schuster je poudaril, da judovska skupnost z veliko mero negotovosti opazuje politične premike v Nemčiji, kjer se AfD v več deželah in tudi na zvezni ravni nadeja vstopa v vladne koalicije. Po njegovih besedah bi takšen politični preobrat pomenil temeljno spremembo družbene klime, kar bi Jude prisililo v razmislek o prihodnosti v Nemčiji. Vodstvo CSU je ob tem izrazilo solidarnost z judovsko skupnostjo in obsodilo vsakršno obliko antisemitizma, ki se v političnem prostoru krepi prek ekstremističnih stališč.

Nove objave več medijev poročajo o študiji, ki izpostavlja, da ima več kot pol milijona tujih državljank v Nemčiji neizkoriščen potencial za zapolnitev pomanjkanja strokovne delovne sile, saj so te ženske nujno potrebne v številnih gospodarskih panogah.

Guvernerka Južne Dakote Kristi Noem je naznanila, da bodo venezuelski migranti, ki v Združenih državah Amerike bivajo pod statusom začasne zaščite (TPS), lahko zaprosili za begunski status oziroma azil. Ta poteza sledi njeni predhodni odločitvi, s katero je končala program začasne zaščite za približno 600.000 Venezuelcev, ki so to obliko statusa pridobili pod administracijo predsednika Joeja Bidna. Nova uredba omogoča migrantom, da kljub prekinitvi prejšnjega programa iščejo pravno pot do zaščite preko azilnih postopkov. Odločitev guvernerke Noem predstavlja pomemben zasuk v migracijski politiki zvezne države, saj neposredno vpliva na usodo številnih posameznikov, ki so v državi iskali zatočišče pred politično in gospodarsko krizo v Venezueli. S tem se odpira vprašanje prihodnje integracije in pravne varnosti venezuelskih državljanov v tem delu ZDA.

Poslanec ruske dume Mihail Šeremet je kritično komentiral nedavne izjave ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega o dveh možnih scenarijih za prihodnost konflikta v Ukrajini. Šeremet, ki je tudi član odbora za varnost, je v pogovoru za ruske medije dejal, da takšna retorika kaže na domnevne panične napade ukrajinskega vodstva zaradi razmer na fronti. Po njegovih navedbah naj bi bila pripravljenost na različne razplete dogodkov zgolj odraz negotovosti in pritiska, s katerim se spopada Kijev. Ruski uradniki so v zadnjih dneh stopnjevali verbalne napade na ukrajinskega predsednika, pri čemer so njegove strateške napovedi označili za iracionalne. Ta odziv se je pojavil v času povečanih napetosti na bojišču, kjer obe strani krepita svoje položaje. Šeremetove izjave, ki prihajajo s Krima, dodatno poudarjajo globoko politično razhajanje in uporabo psiholoških oznak v informacijski vojni med državama. Gre za nadaljevanje vzorca, v katerem Moskva sistematično spodkopava avtoriteto Zelenskega v mednarodni in domači javnosti.

Venezuelske oblasti so razglasile sedemdnevno državno žalovanje za vojaškimi in civilnimi žrtvami, ki so izgubile življenje med ameriško vojaško operacijo 3. januarja. Vršilka dolžnosti predsednice Venezuele Delsy Rodríguez je v nagovoru na televiziji VTV poudarila, da je žalovanje posvečeno "mučencem", ki so padli med obrambo republike in predsednika Nicolása Madura pred tujo agresijo. Po njenih besedah so mladi moški in ženske dali svoja življenja za zaščito suverenosti države. Po poročanju ruskih in ameriških medijev so ameriške sile med operacijo, katere namen je bil zajetje predsednika Madura, pobile večji del njegove osebne straže in številne mimoidoče. Obrambni minister Vladimir Padrino López je potrdil, da je med žrtvami veliko število varnostnega osebja. Časnik New York Times poroča, da je skupno število smrtnih žrtev doseglo 80, medtem ko kubanske oblasti navajajo, da je bilo med ubitimi tudi 32 državljanov Cube. Rodríguezova je ob tem pozvala k notranjemu miru in končanju tujih pritiskov na državo.

Po poročilih o močnih eksplozijah v Caracasu, je ameriški predsednik Donald Trump trdil, da je bil venezuelski predsednik Nicolás Maduro aretiran. Ameriška vlada je potrdila, da je seznanjena z eksplozijami v Caracasu, vendar Bela hiša in Pentagon dogodkov še nista komentirala. Minister David van Weel (Zunanje zadeve) je sporočil, da pozorno spremlja dogajanje v Venezueli, a je dodal, da je situacija še vedno nejasna.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa v soboto zjutraj izvedle vojaške napade na cilje v venezuelski prestolnici Caracas. Po poročanju ameriških uradnikov je Trump ukazal napade na strateške lokacije znotraj države, kar je v prestolnici sprožilo vsaj sedem močnih eksplozij in prelete nizko letečih letal. Predsednik Nicolas Maduro je zaradi napadov že razglasil izredne razmere v državi in dogodke označil za poskus ZDA, da prevzamejo nadzor nad venezuelskimi naravnimi viri, predvsem nafto in minerali. Operacija je povzročila obsežne izpade električne energije v delih Caracasa, ameriške letalske oblasti pa so nemudoma prepovedale vse lete v venezuelskem zračnem prostoru. Trump je medtem podal izjavo, da je bil Maduro ujet in prepeljan iz države, čeprav uradne potrditve o njegovem statusu še ni. Razmere v regiji so se po večtedenskem stopnjevanju napetosti in predhodnih manjših incidentih na morju ter kopnem močno zaostrile, kar predstavlja neposreden vojaški poseg ZDA v suverenost južnoameriške države.

V obsežnem ameriškem letalskem napadu na Venezuelo, ki se je zgodil v zgodnjih sobotnih urah, je bilo ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti. Informacijo o žrtvah je pod pogojem anonimnosti potrdil visoki venezuelski uradnik, ki je navedel preliminarne podatke o posledicah vojaške operacije. Napad predstavlja drastično zaostritev napetosti med državama, čeprav uradne podrobnosti o specifičnih ciljih in razlogih za napad še niso v celoti razjasnjene. Ameriške sile so operacijo izvedle v času povečanih diplomatskih trenj, poročila pa nakazujejo, da so bili med ubitimi številni posamezniki, ki niso bili neposredno vključeni v vojaške dejavnosti. Venezuelske oblasti trenutno ocenjujejo celotno škodo na infrastrukturi in preverjajo končno število žrtev, medtem ko mednarodna javnost z zaskrbljenostjo pričakuje uradno pojasnilo Washingtona glede legitimnosti in obsega tega vojaškega posredovanja.

Med Washingtonom in Caracasom je prišlo do nevarnega stopnjevanja napetosti, ki se je sprevrglo v ameriške napade na cilje v Venezueli. Čeprav se spor na prvi pogled osredotoča na vprašanje trgovine z drogami, so vzroki za konflikt precej globlji in kompleksnejši. Ameriška administracija je svoje ukrepe utemeljila z bojem proti narkokartelom, vendar gre po mnenju analitikov za širše geopolitično vprašanje in poskus destabilizacije režima v Caracasu. Gre za eno najresnejših neposrednih konfrontacij med državama v zadnjih letih, kar bi lahko močno vplivalo na stabilnost v Latinski Ameriki. Operacije so bile usmerjene v ključne točke, ki jih ameriška stran povezuje z nelegalno trgovino, medtem ko venezuelske oblasti dogajanje označujejo za agresijo na suverenost države. Razmere ostajajo napete, mednarodna skupnost pa s strahom spremlja morebitne nadaljnje premike vojaških sil v regiji. Konflikt ima globoke korenine v dolgoletnih ideoloških razhajanjih in gospodarskih sankcijah, ki jih Združene države Amerike izvajajo proti Venezueli.

Venezuelska podpredsednica Delsy Rodriguez je v televizijskem nagovoru narodu 3. januarja ostro zahtevala izpustitev predsednika Nicolasa Madura in njegove žene Silie Flores, ki so ju v okviru vojaške operacije zajele sile Združenih držav Amerike. Rodriguez je poudarila, da Venezuela ne bo nikoli postala kolonija katere koli tuje države, s čimer se je neposredno odzvala na pritiske iz Washingtona. Njen nastop je bil odgovor na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je v intervjuju za The New York Post nakazal možnost pogojevanja vojaške prisotnosti s sodelovanjem venezuelskega vrha. Ameriški predsednik Donald Trump je namreč izjavil, da Združene države Amerike v Venezuelo ne bodo poslale svojih vojaških enot, v kolikor bo podpredsednica Rodriguez sodelovala z Washingtonom in izpolnila njihove zahteve. Dogajanje predstavlja vrhunec zaostrenih odnosov med državama, ki so se stopnjevali po neuspešnih pogajanjih o nadzoru nad naravnimi viri v oktobru prejšnjega leta. Trenutne razmere v Caracasu ostajajo negotove, medtem ko mednarodna javnost spremlja odziv preostalih venezuelskih institucij na aretacijo predsednika.

Po navedbah poročil so Združene države Amerike izvedle zračne napade na Caracas in druge regije Venezuele, kar je privedlo do zajetja Nicolása Madura. Venezuelska vlada je razglasila "stanje zunanje pretrešenosti". Mehika je ostro obsodila ameriški napad in pozvala ZN k ukrepanju, medtem ko je brazilski predsednik Lula da Silva obsodil bombardiranje in zajetje Madura kot "nesprejemljivo prestopanje meje".

Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da razporeditev večnacionalnih sil v okviru varnostnih jamstev za Ukrajino ni mogoča brez predhodnega uradnega soglasja Ruske federacije. Po Merčevih besedah mora proces reševanja konflikta potekati po stopnjah, pri čemer je prvi nujni korak dosega trajnega premirja. Kancler je poudarilo, da bi o morebitnem sodelovanju nemške vojske v takšni misiji morala odločati nemška vlada, končno potrditev pa bi moral podati zvezni parlament. Izjave kanclerja Merza prihajajo v času intenzivnih razprav o zagotavljanju dolgoročne stabilnosti v regiji po morebitnem končanju spopadov. Merz je izpostavil, da bi bila namestitev zahodnih vojaških enot neposredno v Ukrajini brez privolitve Moskve logistično in politično neizvedljiva, saj bi to lahko vodilo v neposredno zaostritev odnosov z jedrsko velesilo. S tem je kancler postavil jasne meje nemškemu vojaškemu angažmaju v prihodnjih mirovnih operacijah. Nemčija pod vodstvom Merza tako zavzema previdno diplomatsko držo, ki poudarja pomen vključevanja vseh strani v pogajalski proces. Čeprav Berlin ostaja zavezan podpori Ukrajine, kanclerjeve besede nakazujejo, da bo vsako prihodnje varnostno jamstvo, ki bi vključevalo prisotnost tujih vojakov, zahtevalo širok mednarodni konsenz, vključno z aktivnim sodelovanjem Rusije pri določanju pogojev miru.

Poljska je izrazila pripravljenost na morebitno napotitev nemških vojakov na svoje ozemlje, da bi s tem podprla prizadevanja za dosego premirja v Ukrajini. To izjavo je podal poljski zunanji minister Radosław Sikorski, kar nakazuje na morebitno novo fazo v mednarodnih prizadevanjih za stabilizacijo razmer na vzhodu Evrope. Čeprav podrobnosti o naravi in obsegu te morebitne napotitve niso bile navedene, odločitev Varšave odraža njeno zavezanost k iskanju rešitev za konflikt in zagotavljanju varnosti v regiji. Ta poteza je del širših razprav o prihodnosti ukrajinskih beguncev in vojaško sposobnih moških, ki so se zatekli v Evropo, vključno z Nemčijo in Poljsko. Hkrati potekajo intenzivne razprave o finančni pomoči ukrajinskim moškim, ki so zmožni za vojaško službo. Nemčija namreč razmišlja o ukinitvi državljanske pomoči za več kot 150.000 ukrajinskih moških, starih od 18 do 63 let, ki so v Nemčiji in so vojaško sposobni. Ta pobuda sledi prejšnjim prizadevanjem za okrepitev ukrajinske obrambe in dolgoročnejše varnostne ureditve v Evropi. Poleg tega se ta odločitev Poljske nanaša tudi na širšo geopolitično sliko, vključno z naraščajočimi napetostmi in opozorili o ranljivosti zveze NATO. Nedavni napadi z droni na rusko ozemlje in sprejetje zakona v Ukrajini o dvigu starostne meje za vstop v vojsko poudarjajo resnost situacije. Medtem ko se številni ukrajinski begunci želijo vrniti domov, so takšne odločitve ključne za oblikovanje stabilne in varne prihodnosti v regiji.

Tiskovni predstavnik parlamentarnega odbora za nacionalno varnost in zunanjo politiko je sporočil, da sta se današnje seje odbora udeležila zunanji minister in namestnik ministra za notranje zadeve. Glavni temi pogovorov sta bili analiza trenutnih varnostnih razmer v Iranu ter spremljanje političnih pretresov v Venezueli. Oblasti so ob tem zagotovile, da je varnost v državi stabilna in pod nadzorom. Na področju zunanje politike je bilo izpostavljeno krepitev strateškega sodelovanja na osi Iran-Rusija-Kitajska, kar Teheran vidi kot ključen dejavnik za regionalno stabilnost. Glede odnosov z Washingtonom je tiskovni predstavnik poudaril, da trenutno ne potekajo nobena pogajanja z Združenimi državami Amerike. Kljub temu je pustil odprta vrata za morebitne prihodnje stike, če bi državni vrh ocenil, da je takšna priložnost v skladu z nacionalnimi interesi.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je udeležil vrha o Ukrajini v Parizu, kjer je v imenu predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana izpostavil varnost v Črnem morju kot strateško prioriteto svoje države. Srečanje, ki ga je sklical francoski predsednik Emmanuel Macron, je združilo več kot 30 držav v okviru tako imenovane koalicije voljnih pod vodstvom Francije in Velike Britanije. Fidan je na srečanju ponovil stališče Ankare o nujnosti sprejetja konkretnih in k rezultatom usmerjenih ukrepov za končanje vojne v Ukrajini. Turška delegacija je poudarila, da stabilnost v črnomorski regiji ostaja ključna za mednarodno varnost in nemoten pretok surovin. Poleg varnostnih vprašanj je turški minister izpostavil tudi pripravljenost države za posredovanje pri doseganju trajnega miru. Ankara si že od začetka konflikta prizadeva za ravnotežje med svojo vlogo v zvezi Nato in ohranjanjem odprtih komunikacijskih kanalov z obema vpletenima stranema, s čimer želi preprečiti nadaljnjo eskalacijo v svoji neposredni bližini.

Administracija Združenih držav Amerike in predstavniki venezuelske vlade so začeli pogovore o znatnem povečanju dobav venezuelske nafte na ameriški trg. Po navedbah tiskovne agencije Reuters bi lahko do povečanja prišlo s preusmeritvijo naftnih količin, ki so bile prvotno namenjene Kitajski. Venezuela ima trenutno na tankerjih pripravljenih več milijonov sodčkov nafte, kar bi lahko hitro vplivalo na svetovne trge. Ameriški notranji minister Doug Burgum je ob tem izpostavil, da bi bila krepitev uvoza iz Venezuele koristna za zagotavljanje varnosti delovnih mest v ZDA. Pogovori nakazujejo na morebitno otoplitev odnosov med državama, ki so bili v preteklosti zaznamovani s sankcijami in diplomatskimi napetostmi. Glavni cilj ameriške strani je stabilizacija cen energentov in zmanjšanje odvisnosti od drugih strateških tekmecev. Venezuelska stran v pogajanjih vidi priložnost za oživitev svojega naftnega sektorja, ki ga je v zadnjem desetletju prizadelo pomanjkanje naložb in mednarodna izolacija. Morebitni dogovor bi pomenil velik premik v energetski politiki zahodne poloble, saj bi se Caracas ponovno močneje navezal na ameriško rafinerijsko infrastrukturo, ki je prilagojena prav težki venezuelski nafti.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je po srečanju več kot dvajsetih držav v Parizu izjavil, da skupna izjava zaveznic o varnosti Ukrajine, vključno z Združenimi državami Amerike, predstavlja pomemben mejnik pri končanju ruske invazije. Udeleženci vrha, ki so se ga udeležili številni visoki uradniki in 27 voditeljev držav, so se sporazumeli o vzpostavitvi mehanizmov za spremljanje premirja pod vodstvom ZDA. Ta dogovor vključuje tudi zavezo k dolgoročni vojaški pomoči in oboroževanju ukrajinskih sil, ki bodo po morebitnem mirovnem sporazumu služile kot prva linija obrambe. Zaveznice so napovedale ukrepe za zagotavljanje varnosti na kopnem, morju in v zraku, ki bodo začeli veljati ob vzpostavitvi verodostojne prekinitve sovražnosti. Kljub doseženemu načelnemu dogovoru morajo države še dokončati obvezujoče določbe o ukrepanju v primeru prihodnjih ruskih napadov. Srečanje je potekalo v času negotovosti zaradi preusmerjanja fokusa nove ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa na druga geopolitična vprašanja, kot je Venezuela, in napetosti z Evropo glede Grenlanda, medtem ko Rusija še vedno ne kaže namere po odstopu od svojih vojaških ciljev po skoraj štirih letih invazije.

Nemški kancler Friedrich Merz je v Parizu naznanil, da je Nemčija pripravljena vojaško podpreti morebitno premirje v Ukrajini z namestitvijo svojih enot na ozemlju sosednjih držav zveze NATO. Merz je po srečanju tako imenovane koalicije voljnih poudaril, da bo Berlin k zagotavljanju varnostnih jamstev za Kijev prispeval politično, finančno in vojaško pomoč. Napovedana napotitev nemških sil naj bi sledila prekinitvi ognja in služila kot stabilizacijski faktor v regiji. Nemčija s to potezo krepi svojo vlogo v evropski obrambni arhitekturi in neposredno odgovarja na varnostne potrebe Ukrajine v primeru deeskalacije spopadov. Kancler je pojasnil, da gre za preventivni ukrep na ozemlju zavezništva, ki bi preprečil ponovne izbruhe sovražnosti. Srečanje v Parizu je bilo namenjeno prav usklajevanju prihodnjih ukrepov zahodnih zaveznic za dolgoročno stabilnost vzhodne Evrope.

V Parizu je potekal vrh t. i. koalicije voljnih, na katerem so voditelji Francije, Združenega kraljestva in Ukrajine podpisali namero o napotitvi večnacionalnih vojaških sil v Ukrajino po morebitni sklenitvi premirja. Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski so se dogovorili o vzpostavitvi vojaških vozlišč, ki bi služila kot varnostno jamstvo za preprečitev ponovne ruske agresije. Misijo naj bi vodile Združene države Amerike ob podpori evropskih držav, vključno z možnostjo sodelovanja Grčije pri pomorskem nadzoru. Srečanja so se udeležili tudi odposlanci bodoče administracije Donalda Trumpa, med njimi Steve Witkoff in Jared Kushner, ki sta izrazila optimizem glede napredka pri varnostnih protokolih in načrtih za gospodarsko blaginjo Ukrajine. Kljub deklaraciji ostajajo ključna vprašanja, kot so ozemeljska določitev razmejitvene črte in nasprotovanje Moskve kakršni koli prisotnosti tujih sil na ukrajinskih tleh, še vedno odprta. Britanski premier Starmer je opozoril, da so najtežji koraki na poti do trajnega miru še pred njimi, medtem ko je Grčija poudarila svojo vlogo pri zagotavljanju energetske varnosti in podpori ukrajinskim oboroženim silam.

Pariško tožilstvo je v ponedeljek uradno odprlo preiskavo o tragičnem požaru v švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana, v katerem je v novoletni noči umrlo devet francoskih državljanov. Namen postopka, ki ga je naznanila pariška tožilka Laure Beccuau, je nudenje podpore francoskim družinam in tesno sodelovanje s švicarskimi organi, ki že vodijo primarno kazensko preiskavo dogodka. Požar, ki je izbruhnil v baru Le Constellation, je skupno terjal 40 življenj, medtem ko je bilo 116 oseb poškodovanih. Med smrtnimi žrtvami, starimi od 14 to 39 let, je bilo kar 22 Švicarjev in 18 tujcev, pri čemer je bila polovica vseh pokojnih mladoletna. Kantonalna policija v Valaisu je sporočila, da je bilo med poškodovanimi 69 Švicarjev, 23 Francozov in 12 Italijanov, 83 oseb pa še vedno ostaja v bolnišnični oskrbi. Francoski preiskovalci bodo sedaj vzporedno s švicarskimi kolegi ugotavljali okoliščine, ki so privedle do visoke stopnje smrtnosti med tujimi državljani.

Prvi podpredsednik Irana Mohammad Reza Aref je odredil takojšnjo mobilizacijo vseh ustreznih služb za pomoč in ukrepanje po izbruhu obsežnega požara v tovarni mlevskih izdelkov Kalleh. Aref je poudaril nujnost sodelovanja med vsemi državnimi institucijami in lokalnimi službami, da bi čim prej omejili ognjene zublje ter preprečili nadaljnjo gospodarsko škodo. Podpredsednik države je pozval k hitri in učinkoviti koordinaciji reševalnih ekip na terenu, saj obrat Kalleh predstavlja enega ključnih akterjev v iranski živilski industriji. Dogodek je sprožil preplah zaradi pomembnosti podjetja za nacionalno oskrbo s hrano in izvoz. Čeprav podrobnosti o žrtvah ali natančnem vzroku požara sprva niso bile znane, so oblasti pod vodstvom Arefa vzpostavile neposreden nadzor nad sanacijo razmer. Reševalne enote so se s požarom spopadale več ur, medtem ko je vlada napovedala preiskavo varnostnih protokolov v industrijskem kompleksu. Incident poudarja ranljivost iranske industrijske infrastrukture in potrebo po hitrem odzivanju državnega vrha na izredne dogodke.

Združenje urednikov Zahodne Afrike (WAES) je pozvalo k nujni preiskavi dogodka na tržnici Kasoa v osrednji regiji Gane, kjer naj bi pripadniki nacionalne gasilske službe (GNFS) fizično napadli novinarja Samuela Adda med opravljanjem njegovega dela. Addo, sicer sodelavec medijske hiše Class Media Group, je dokumentiral spopad med gasilci in lokalnimi trgovci, ko so se gasilske enote trudile pogasiti uničujoč požar na tržnici. Po poročanju žrtve so ga gasilci zgrabili za vrat in mu roke zvili za hrbet, pri čemer naj bi med napadom izgubil tudi večjo vsoto denarja v višini približno 10.200 ganskih cedijev. Vlada Gane je prek ministra za komunikacije Felixa Kwakyeja Ofosuja ostro obsodila incident in napovedala kazenske ukrepe proti odgovornim osebam. WAES je ob tem poudaril, da novinarji za snemanje dogodkov na javnih mestih ne potrebujejo nobenega posebnega dovoljenja, in zavrnil kakršne koli utemeljitve GNFS za nasilno ukrepanje. Novinar je primer že uradno prijavil policiji, kjer je podal izjavo o napadu in domnevnem ropu, medtem ko so se napetosti na območju tržnice Kasoa po požaru in spopadih še povečale. Odločen odziv vlade in medijskih združenj kaže na resnost razmer glede varnosti novinarjev v regiji.

V okrožju Konaseema v indijski zvezni državi Andhra Pradesh je prišlo do nevarnega uhajanja naravnega plina iz vrtine v lasti državne družbe Oil and Natural Gas Corporation (ONGC), kar je povzročilo obsežen požar. Incident je sprožil paniko med lokalnim prebivalstvom, zaradi česar so oblasti nemudoma izvedle evakuacijo okoliških vasi. Po doslej dostopnih podatkih v nesreči ni bilo smrtnih žrtev ali poškodovanih, vendar so plameni povzročili precejšnjo materialno škodo na območju vrtine. Predstavniki podjetja ONGC so že prispeli na prizorišče dogodka, kjer skušajo ugotoviti natančen vzrok za uhajanje plina in omejiti nadaljnje širjenje ognja. Gasilci in reševalne ekipe so v polni pripravljenosti, medtem ko strokovnjaki analizirajo tveganja za okolje in zdravje ljudi v bližini. Zaradi resnosti dogodka so bile zaprte lokalne ceste, oskrba z električno energijo pa je bila na območju začasno prekinjena iz varnostnih razlogov. Oblasti še naprej pozorno spremljajo razmere, saj plin še vedno uhaja, kar otežuje gašenje požara.

Avstrijska policija je v nedeljo dopoldne na zahodni avtocesti (A1) pri kraju Sipbachzell ustavila 22-letnega voznika, ki je z osebnim vozilom močno prekoračil dovoljeno hitrost. Civilna patrulja deželnega oddelka za promet je voznika iz okrožja Vöcklabruck izmerila pri hitrosti 231 kilometrov na uro, kar je za 101 kilometer na uro več od splošne omejitve na avstrijskih avtocestah oziroma za 89 kilometrov na uro več od omejitve na tistem odseku. Policisti so kršitelja, ki je vozil v smeri proti Dunaju, uspeli ustaviti na počivališču Allhaming v okrožju Linz-Land. Moškemu so na mestu dogodka začasno odvzeli vozniško dovoljenje in mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. Zaradi nevarne vožnje in drastične prekoračitve hitrosti so zoper njega podali prijavo na pristojne organe, grozijo pa mu visoka denarna kazen in dolgotrajna prepoved vožnje.

V nemškem kraju Flieden v okrožju Fulda je v ponedeljek med gašenjem požara v skladiščni hali umrl 24-letni gasilec. Po poročanju lokalnih oblasti se mladenič ni poškodoval neposredno v ognju, temveč je nenadoma zrušil zaradi nujnega zdravstvenega stanja na robu intervencijskega območja. Kljub hitri pomoči in prevozu v bolnišnico mu zdravniki niso mogli več pomagati. Skladiščna hala je v požaru utrpela precejšnjo materialno škodo, vendar v samem objektu ni bilo poškodovanih oseb. Intervencijska ekipa, ki je bila na prizorišču zaradi gašenja obsežnega požara, je ob izgubi mladega kolega pretresena. Preiskava natančnega vzroka smrti še poteka, vendar prve ugotovitve kažejo na naravno smrt zaradi nenadnih zdravstvenih težav, ki so se pojavile med opravljanjem dolžnosti.

Eno leto po katastrofalnih požarih v okrožju Los Angeles, ki so januarja lani zahtevali 31 življenj in uničili več kot 16.000 objektov, se prebivalci še vedno spopadajo z dolgotrajnimi posledicami. Medtem ko se nekateri počasi vračajo v ustaljeno življenje, se mnogi drugi srečujejo s hudimi težavami pri obnovi svojih domov in vprašanjem varnosti bivalnega okolja. Požar Palisades je sam uničil skoraj 7.000 zgradb, kar je povzročilo obsežno stanovanjsko krizo na prizadetih območjih. Prebivalci Altadene, ki so se vrnili po požaru Eaton, opozarjajo na pomanjkanje jasnih informacij s strani uradnih organov glede stopnje onesnaženosti tal in zraka. Številne družine živijo v objektih, ki so še vedno prežeti s toksičnimi snovmi, saj nimajo drugih možnosti za bivanje. Kljub začetku gradnje novih nepremičnin ostaja vprašanje dolgoročne varnosti bivanja na območju San Gabriela neodgovorjeno, kar povzroča dodatno negotovost med lokalnim prebivalstvom. Psihološke in finančne posledice požarov ostajajo globoke, saj so ljudje izgubili vse svoje premoženje. Čeprav se je za nekatere pot do okrevanja že začela, spomini na grozo in uničenje še vedno preganjajo preživele. Trenutne razmere kažejo na zapleten proces sanacije, kjer se prebivalci ne borijo le s fizično obnovo, temveč tudi s sistemskimi ovirami in nejasno prihodnostjo na požarno ogroženih območjih Kalifornije.

Po uničujoči požarni katastrofi v Crans-Montani je švicarski zvezni predsednik napovedal nacionalni dan žalovanja s spominsko slovesnostjo in minuto molka, ki bo potekala v petek.

Tajvansko sodišče za intelektualno lastnino in trgovino je v postopku preiskave kraje poslovnih skrivnosti podjetja TSMC odredilo trimesečni pripor za inženirja Chena Wei-jieja. Obtoženi je osumljen, da je nezakonito fotografiral in kopiral ključne tehnološke informacije o 2-nanometrskem proizvodnem procesu ter jih posredoval nekdanjemu sodelavcu Chenu Li-mingu, ki se je po odhodu iz TSMC zaposlil v japonskem podjetju Tokyo Electron (TEL). Tožilstvo za Chena Wei-jieja zahteva osem let in osem mesecev zaporne kazni zaradi kršitve zakona o nacionalni varnosti. Preiskava je razkrila razvejano mrežo industrijskega vohunjenja, v katero so bili vpleteni štirje inženirji. Chen Li-ming naj bi k sodelovanju pritegnil nekdanje sodelavce, ki so mu postopoma predajali strogo varovane podatke o najsodobnejših polprevodniških tehnologijah. Poleg neposredne kraje podatkov je tožilstvo vložilo obtožnico tudi proti Lu Yi-yinu, vodilnemu delavcu v podjetju Tokyo Electron, ki je osumljen uničevanja dokazov, s čimer naj bi poskušal prikriti sledi nezakonitega pridobivanja tehnologije. Primer poudarja naraščajočo problematiko varovanja intelektualne lastnine v polprevodniški industriji, ki predstavlja hrbtenico tajvanskega gospodarstva in globalne tehnološke oskrbe. Tajvanske oblasti so v zadnjih letih poostrile zakonodajo o nacionalni varnosti, da bi preprečile odtekanje kritičnih tehnologij v tujino, zlasti v konkurenčna podjetja in države, ki si prizadevajo za hitrejši tehnološki preboj na področju umetne inteligence in naprednih procesorjev.

General brigadir Golamreza Džalali, vodja iranske Organizacije za pasivno obrambo, je opozoril, da tuji nasprotniki svojo strategijo usmerjajo v motenje nacionalne oskrbovalne verige z osnovnimi dobrinami in storitvami. Po njegovih besedah so morebitni napadi na logistične poti in sisteme za razdeljevanje blaga eden ključnih scenarijev, s katerimi se želi povzročiti nezadovoljstvo med prebivalstvom. Džalali je pozval vse državne institucije k takojšnji pripravi in posodobitvi načrtov za zagotavljanje neprekinjenega delovanja kritične infrastrukture. Poudaril je, da morajo biti sistemi pripravljeni na delovanje tudi v izrednih razmerah, saj bi vsakršen daljši izpad storitev neposredno vplival na stabilnost države. Organizacija za pasivno obrambo bo v prihodnje izvajala strožji nadzor nad izvajanjem teh varnostnih protokolov. Izjave prihajajo v času povečanih napetosti in kibernetskih groženj, ki so v preteklosti že povzročile težave v iranskem energetskem in prometnem sektorju. Iranske oblasti poudarjajo, da je odpornost oskrbovalnih verig ključna za nacionalno varnost, saj se država spopada z zunanjimi pritiski, ki ciljajo na vsakodnevno življenje državljanov.

Nekdanji visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell je v intervjuju za španski časnik El País poudaril, da Združene države Amerike niso več ključna zaveznica evropskega bloka. Borrell je svojo oceno podal po objavi nove strategije nacionalne varnosti Bele hiše 5. decembra 2025, ki po njegovih besedah prinaša spremenjene zahteve in prioritete Washingtona. Izjave nekdanjega prvega diplomata Unije odražajo vse večje razhajanje v strateških interesih med Brusljem in Washingtonom. Borrell je v pogovoru izpostavil, da se mora Evropa v prihodnje bolj zanašati na lastne sile in razvijati svojo strateško avtonomijo. Njegove besede prihajajo v času, ko se čezatlantski odnosi spopadajo z novimi pritiski, povezanimi z varnostno politiko in gospodarskimi vprašanji. Čeprav so ZDA desetletja veljale za neomajnega partnerja, nekdanji zunanjepolitični predstavnik meni, da so se geopolitična razmerja nepopravljivo spremenila, kar zahteva korenit premik v evropski zunanji politiki in manjše zanašanje na ameriško podporo.

Indijske oblasti so v mestu Pathankot v zvezni državi Pandžab pridržale 15-letnega dečka, ki naj bi pakistanskim obveščevalnim službam posredoval zaupne podatke o občutljivih vojaških lokacijah. Po navedbah policije je mladoletnik, sicer prebivalec okrožja Samba v zvezni državi Džamu in Kašmir, prek družbenih omrežij sodeloval z operativci pakistanske obveščevalne službe ISI in predstavniki pakistanske vojske. Preiskovalci so na njegovem mobilnem telefonu odkrili klepete in zapise klicev, ki potrjujejo pošiljanje fotografij in informacij o strateško pomembnih objektih v zadnjem letu dni. Načelnik policije v Pathankotu Daljinder Singh Dhillon je pojasnil, da je bil deček tarča radikalizacije na spletu, pri čemer so tuji akterji izkoristili njegovo čustveno ranljivost. Mladoletnik je namreč verjel, da je bil njegov oče pred letom dni umorjen, čeprav policijska preiskava tega ni potrdila. Ta sum je močno vplival na njegovo duševno stanje, kar so pakistanske agencije izkoristile za vzpostavitev stika. Zaradi incidenta so indijske oblasti izdale opozorilo na ravni celotne zvezne države glede podobnih poskusov novačenja otrok za namene vohunjenja.

Iranski predsednik Masud Pezeškjan je po nedavnih nemirih in incidentih v provinci Ilam ministru za notranje zadeve ukazal ustanovitev posebne komisije za celovito preiskavo dogodkov. Predsednik je ob tem poudaril nujnost ohranjanja javnega miru in zagotavljanja trajne varnosti v regiji. Po navedbah uradnih virov morajo strokovnjaki natančno in večplastno preučiti vzroke ter okoliščine, ki so privedle do destabilizacije razmer v tej obmejni provinci. Preiskovalna ekipa pod okriljem notranjega ministrstva bo zadolžena za pripravo podrobnega poročila o incidentih, ki so v zadnjih dneh pretresli Ilam. Odločitev predsednika Pezeškjana odraža prizadevanja teheranske administracije za hitro umiritev napetosti na obrobju države, kjer se oblasti pogosto spopadajo z varnostnimi izzivi. Za zdaj podrobnosti o žrtvah ali gmotni škodi v uradnih izjavah niso bile razkrite, vendar ukrep nakazuje na resnost situacije na terenu.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je po poročanju časnika The New York Times v kritičnem položaju, saj so ga zapustili številni izkušeni tožilci in agenti FBI. V letu 2025 naj bi odšlo približno 5.500 uslužbencev, kar po mnenju poznavalcev ogroža zmožnost države za preprečevanje terorističnih groženj, kibernetskih napadov in množičnega nasilja. Preostali zaposleni so preobremenjeni s podedovanimi primeri, hkrati pa jih pesti strah pred politično motiviranimi odpustitvi s strani administracije pod vodstvom Donalda Trumpa. Pravosodni sistem obenem pretresajo sodne odločitve o nezakonitosti kadrovskih imenovanj. Zvezni sodnik David J. Novak je izdal ultimat tožilki Lindsey Halligan, naj pojasni, zakaj se je v uradnih dokumentih še naprej izdajala za zvezno tožilko, čeprav je bilo njeno imenovanje predhodno razveljavljeno. Podobno je sodnica Lorna G. Schofield diskvalificirala vršilca dolžnosti tožilca Johna Sarconeja, ki je poskušal preiskovati newyorško državno tožilko Letitio James. Jamesova trdi, da so bili ti postopki politično motivirano maščevanje zaradi njenih preiskav Trumpovih poslovnih dejavnosti. Dodatne napetosti povzroča ravnanje z dokumentacijo v primeru Jeffreyja Epsteina. Ministrstvo za pravosodje naj bi kljub zakonski obvezi zadrževalo okoli dva milijona dokumentov, pri čemer je bilo javnosti dostopnega le približno en odstotek gradiva. Odvetnik Tristan Snell opozarja, da takšno ravnanje nakazuje na prisotnost kompromitirajočih dokazov, ki jih administracija poskuša prikriti pred javnostjo. Te razmere krepijo vtis o destabilizaciji ključnih institucij pregona v Združenih državah Amerike.

Po poročanju ruskih medijev je v ameriškem zaporu umrl nekdanji uslužbenec Cie Aldrich Ames, ki je bil obsojen na dosmrtni zapor zaradi vohunjenja v korist Rusije. Star je bil 84 let.

Predsednik Donald Trump je umaknil Združene države iz temeljne podnebne pogodbe ZN, kar je sprožilo takojšnje kritike Evropske unije, ki je obljubila nadaljevanje boja proti podnebnim spremembam brez Washingtona. Odločitev Trumpove administracije je sprožila pravna vprašanja glede umika ZDA iz temeljne podnebne pogodbe ZN, ki jo je ameriški senat soglasno sprejel pred več kot 30 leti.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v sredo, 8. januarja 2026, izrazil veliko olajšanje ob vrnitvi francoskega državljana Laurenta Vinatierja v domovino. Vinatier, ki je bil v Rusiji obsojen zaradi kršitev zakonodaje o tujih agentih in zbiranja vojaških podatkov, je bil izpuščen v okviru izmenjave zapornikov med Parizom in Moskvo. Macron se je ob tem javno zahvalil francoskim diplomatom za njihova prizadevanja pri pogajanjih. Rusija je v zameno za Vinatierja prejela 26-letnega košarkarja Daniila Kasatkina, ki so ga poleti 2023 na podlagi zahteve Združenih držav Amerike pridržale francoske oblasti. Ruska zvezna varnostna služba (FSB) je ob potrditvi izmenjave objavila tudi videoposnetek postopka, ki je potekal po dolgotrajnih diplomatskih prizadevanjih. Primer je v obeh državah sprožil močan odziv javnosti, saj je vključeval kompleksna vprašanja mednarodnega prava in obveščevalnih dejavnosti. Vrnitev obeh državljanov v njuni domovini pomeni zaključek diplomatske krize, ki je dodatno obremenila že tako napete odnose med Rusijo in Francijo. Medtem ko je Macron izrazil solidarnost z Vinatierjevo družino, je Kremelj izpostavil vrnitev Kasatkina kot uspeh ruske diplomacije pri zaščiti svojih državljanov v tujini. Izmenjava se je zgodila le nekaj mesecev po tem, ko je ruski predsednik Vladimir Putin obljubil, da bo preučil Vinatierjev primer.

Francoski raziskovalec Laurent Vinatier, ki je bil v Rusiji zaprt od junija 2024, se je vrnil v Pariz. Ruske oblasti so objavile video posnetek izmenjave Vinatierja za ruskega košarkarja Daniila Kasatkina.

Poljsko državno tožilstvo je na okrožno sodišče v Varšavi uradno vložilo zahtevo za izročitev ruskega arheologa Aleksandra Butjagina Ukrajini. Butjagin, ki je zaposlen kot vodja sektorja v muzeju Ermitaž in tajnik arheološke komisije, je bil na Poljskem pridržan v začetku decembra na podlagi ukrajinske tiralice. Kijev mu očita izvajanje nezakonitih arheoloških izkopavanj na Krimu, za kar mu v Ukrajini grozi do deset let zaporne kazni. Sodišče v Varšavi je zaenkrat prejelo elektronsko različico dokumentacije, medtem ko izvirnik pričakujejo v petek. Ruski diplomat v Varšavi so že napovedali pomoč svojemu državljanu, muzej Ermitaž pa je poljskim oblastem posredoval dokumentacijo za njegovo obrambo. Butjagin velja za uglednega strokovnjaka za antiko in je avtor številnih znanstvenih publikacij o antičnem mestu Mirmekij. O izročitvi bo v prihodnjih dneh odločalo poljsko sodišče, ki bo moralo pretehtati pravno utemeljenost ukrajinske zahteve in morebitne politične pritiske. Primer sproža dodatne napetosti v že tako zaostrenih odnosih med Poljsko, Rusijo in Ukrajino, predvsem zaradi vprašanja statusa Krima in legitimnosti ukrajinske zakonodaje na tem območju.

Pele Broberg, vodja največje grenlandske opozicijske stranke Naleraq, je pozval grenlandsko vlado k vzpostavitvi neposrednega dialoga z Združenimi državami Amerike brez posredovanja Danske. Broberg, čigar stranka se zavzema za popolno neodvisnost otoka, meni, da bi se morala Grenlandija o svojem prihodnjem statusu in strateških vprašanjih z Washingtonom pogajati samostojno, kar bi pomenilo pomemben odmik od trenutne ureditve, kjer zunanjo in varnostno politiko v veliki meri določa Kopenhagen. Poziv prihaja v času povečanega ameriškega zanimanja za Arktiko in njene naravne vire, kar vpliva na geopolitično ravnovesje v regiji. Grenlandija, ki ima status avtonomnega ozemlja znotraj Danskega kraljestva, že dlje časa išče poti do večje gospodarske in politične samostojnosti. Predlog za neposredne pogovore z Američani bi lahko povzročil napetosti v odnosih med Kopenhagnom in Nuukom, hkrati pa odraža naraščajoče ambicije lokalnih političnih sil po neodvisnem mednarodnem delovanju. Združene države Amerike so v preteklosti že pokazale strateški interes za otok, vključno z neuspešnimi predlogi za nakup ozemlja, kar še dodatno krepi argumente tistih, ki si želijo neposrednega partnerstva. Grenlandska vlada se mora zdaj odločiti, kako se bo odzvala na te zahteve opozicije, medtem ko Danska vztraja pri ohranitvi enotnosti kraljestva na področju zunanjih zadev. Situacija ostaja negotova, saj bi vsakršen korak proti neposredni diplomaciji s tujimi velesilami brez privolitve Danske lahko sprožil ustavno krizo.

Uradna govornica ruskega ministrstva za zunanje zadeve Marija Zaharova je izjavila, da načrti Zahoda za nadaljnjo militarizacijo Ukrajine niso povezani z mirno rešitvijo konflikta. Po navedbah ruskega ministrstva so tovrstne namere usmerjene v stopnjevanje in širitev spopadov, kar naj bi onemogočilo prizadevanja za diplomacijo. Rusija je v uradnem odzivu poudarila, da bi morebitna namestitev evropskih vojaških sil v Ukrajini pomenila neposredno intervencijo. Zaharova je dodala, da Zahod s svojo politiko zgolj podaljšuje krizo in povečuje tveganje za širši spopad v regiji. Moskva takšne poteze interpretira kot namerno dejanje, ki vodi k dodatni eskalaciji napetosti. Izjave prihajajo v času, ko Rusija pozorno spremlja razprave v zahodnih prestolnicah o prihodnji vojaški pomoči Kijevu. Moskva vztraja, da bo vsakršna povečana prisotnost zahodnih sil ali orožja le še bolj destabilizirala razmere na terenu in povečala neposredno grožnjo ruski nacionalni varnosti.

Španski predsednik vlade Pedro Sanchez je v četrtek napovedal, da bo španskemu parlamentu predlagal napotitev mirovnih sil v Palestino takoj, ko bodo za to izpolnjeni ustrezni politični in diplomatski pogoji. Sanchez je svojo namero razkril med nagovorom španskih veleposlanikov v Madridu, kjer je poudaril, da je Španija pripravljena aktivno sodelovati pri prizadevanjih za pacifikacijo regije. Predlog je del širše španske zunanjepolitične strategije, ki vključuje tudi morebitno napotitev vojakov v Ukrajino za zagotavljanje varnosti po zgledu nekaterih drugih evropskih držav. Premier je poudaril, da bi bila tovrstna misija smiselna v trenutku, ko bi bil viden dejanski napredek v mirovnem procesu in ko bi se odprla realna pot proti rešitvi dveh držav, torej priznanju neodvisne Palestine ob Izraelu. Sanchez je izrazil upanje, da bi do tega prišlo v srednjeročnem ali celo krajšem obdobju, pri čemer Španija želi igrati vlogo posrednika in stabilizatorja v Sredozemlju. Njegove izjave odražajo ambicijo Madrida po večjem vplivu na mednarodnem parketu, zlasti v kriznih žariščih, ki neposredno vplivajo na evropsko varnost. Napovedana pobuda vključuje oblikovanje sil za vzdrževanje miru, ki bi delovale po vzoru mednarodnih misij za stabilizacijo. Čeprav podrobnosti o številu vojakov ali natančnem mandatu še niso znane, Sanchezova napoved predstavlja pomemben diplomatski signal. Španska vlada s tem krepi svojo pozicijo zagovornice palestinske državnosti znotraj Evropske unije, kar pa bi lahko sprožilo različne odzive med drugimi članicami EU in mednarodnimi partnerji, glede na kompleksnost bližnjevzhodnega konflikta.

Pakistan je v najnovejšem prizadevanju za zagotovitev nacionalne varnosti od afganistanskih oblasti zahteval uradna in pisna zagotovila, da se njihovo ozemlje ne bo uporabljalo za teroristične dejavnosti proti Pakistanu. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Tahir Andrabi je poudaril, da terorizem, ki izvira iz afganistanskih tal, ostaja edini resen bilateralni spor med državama. Islamabad vztraja pri konkretnih in preverljivih ukrepih proti skupini Tehreek-i-Taliban Pakistan (TTP), ki jo pakistanske oblasti označujejo z izrazom Fitna-al-Khawarij. Vzporedno z diplomatskimi pritiski so pakistanske oblasti v Islamabadu izvedle obsežno varnostno operacijo, v kateri so pridržale več kot 19.500 afganistanskih državljanov brez urejenega statusa. Po uradnih podatkih so do torka v domovino vrnili že skoraj 10.000 oseb. Operacija poteka po navodilih notranjega ministrstva in je del širše strategije obvladovanja varnostnih tveganj, ki jih Pakistan pripisuje nestabilnim razmeram v sosednji državi. Kljub zaostrenim odnosom Pakistan ostaja zavezan sodelovanju v trilateralnem mehanizmu s Kitajsko in Afganistanom. Po navedbah zunanjega ministrstva Islamabad ne želi sovražnega odnosa s Kabulom, temveč si prizadeva za izkoriščanje gospodarskega potenciala regije, ki pa je pogojeno z odpravo terorističnih groženj. Afganistanska stran je pakistanske obtožbe o uporabi ozemlja za terorizem že večkrat označila za neutemeljene.

Predsednik Argentine Javier Milei je v četrtek v predsedniški palači Casa Rosada sprejel predsednico madridske avtonomne skupnosti Isabel Díaz Ayuso. Srečanje, ki je bilo del zasebnega obiska Ayusove v Argentini, je predstavljalo že četrti uradni pogovor med voditeljema od nastopa Mileijevega mandata. Glavne teme pogovorov so bile usmerjene v krepitev političnih vezi in razpravljanje o trenutni mednarodni situaciji. Posebno pozornost sta voditelja namenila zaostrenim razmeram v Venezueli, ki so se v zadnjem času stopnjevale zaradi mednarodnega pritiska na režim Nicolása Madura. Srečanje je potekalo v senci ameriških ukrepov v regiji, oba akterja pa sta ponovno potrdila usklajenost svojih stališč glede latinskoameriške krize. Poleg zunanjepolitičnih vprašanj sta se dotaknila tudi notranjepolitičnega dogajanja v Španiji, kjer sta oba znana kot ostra kritika vlade Pedra Sáncheza in leve politike. Odnosi med Mileijem in Ayusovo so že dlje časa označeni kot tesni, saj oba zagovarjata liberalne gospodarske reforme in nasprotujeta socialističnim usmeritvam. Obisk v Buenos Airesu je tako služil kot utrditev zavezništva med argentinsko vlado in vplivno špansko regionalno voditeljico, kar dodatno vpliva na diplomatsko dinamiko med Argentino in Španijo, ki so jo v preteklosti zaznamovala določena trenja na ravni državnih vlad.

Potniško letalo Boeing 767-224 ruske letalske družbe Utair, ki je bilo na poti iz Dubaja v Moskvo, se je moralo v četrtek, 8. januarja 2026, zaradi tehničnih težav vrniti na letališče Al Maktum. Kmalu po vzletu je posadka oddala signal za nevarnost (squawk 7700) in začela krožiti nad Perzijskim zalivom, da bi porabila odvečno gorivo pred pristankom. Po navedbah ruskega nadzornega organa Rostransnadzor je bila vzrok za incident močna vibracija pogonskega agregata. Na krovu letala je bilo več kot 200 potnikov, ki so po navedbah prevoznika varno pristali v Dubaju. Generalni konzulat Ruske federacije v Dubaju je sporočil, da so potnikom zagotovili oskrbo in namestitev v hotelu, medtem ko prevoznik pripravlja nadomestni let. Incident poudarja ponavljajoče se težave z vzdrževanjem ruskih letal zahodne izdelave, saj je isti zrakoplov avgusta 2024 že imel težave z zavornim sistemom ABS na poti v Dušanbe. Strokovnjaki opozarjajo, da so tovrstne tehnične napake lahko posledica oteženega dostopa do originalnih rezervnih delov zaradi mednarodnih sankcij proti Rusiji. Čeprav je letalska družba Utair zagotovila, da je pristanek potekal po standardnih postopkih in varnost potnikov ni bila ogrožena, podatki o letu kažejo na resnost situacije ob oddaji mednarodnega signala za klic v sili.

Ameriški senat obravnava predlog zakona, ki predvideva uvedbo carin v višini najmanj 500 odstotkov na blago iz držav, ki še naprej uvažajo ruske energente. Poleg Srbije bi lahko bil prizadet tudi Bosna in Hercegovina. Donald Trump je izrazil podporo zakonu.

Donald Trump je podprl zakon o sankcijah proti Rusiji, ki predvideva uvedbo do 500-odstotnih carin za države, ki uvažajo rusko nafto. Predlog zakona, imenovan "Zakon o sankcioniranju Rusije 2025", vključuje sekundarne carine za kupce in preprodajalce ruske energije, kar povzroča zaskrbljenost v Indiji zaradi potencialnih gospodarskih in diplomatskih posledic.

Indijski rafinerijski velikan Reliance Industries (RIL) je ostro zanikal poročila, da naj bi v njegovo rafinerijo Jamnagar v januarju prispela ruska surova nafta. Zasebni predelovalec nafte je v izjavi na družbenem omrežju X poročanje tiskovne agencije Bloomberg, ki se je sklicevala na podatke podjetja Kpler, označil za popolnoma neresnično. Bloomberg je pred tem poročal, da so proti omenjeni rafineriji na poti tri plovila, natovorjena z rusko nafto. Vodstvo družbe Reliance Industries je poudarilo, da rafinerija Jamnagar v zadnjih treh tednih ni sprejela nobene pošiljke ruske surove nafte. Prav tako podjetje v celem mesecu januarju ne pričakuje nobenih dobav iz Rusije. Ta izjava prihaja v času, ko so indijski uvozniki pod drobnogledom zaradi spoštovanja mednarodnih sankcij in cenovnih kapic, ki so bile uvedene za rusko nafto po začetku agresije na Ukrajino.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je 28 kanadskim državljanom trajno prepovedalo vstop v Rusijo, ker naj bi promovirali neonacistično ideologijo. Prepoved je odgovor na sankcije, ki jih je uvedla Ottawa.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je le nekaj dni po zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura prevzela nadzor nad naftno industrijo Venezuele. Po doseženem dogovoru bo država Združenim državam Amerike dobavila od 30 do 50 milijonov sodčkov surove nafte, kar predstavlja ključen korak pri stabilizaciji ameriškega energetskega trga in neposreden poseg v gospodarstvo te južnoameriške države. Nadzor nad prodajo nafte ZDA omogoča upravljanje z ogromnimi finančnimi sredstvi, ki so bila prej pod neposrednim nadzorom Madurovega režima. Poteza sledi obdobju intenzivnih političnih napetosti in neposrednih pogajanj med Washingtonom in Caracasom. ZDA so s tem dejanjem utrdile svojo vlogo glavnega arbitra v venezuelski naftni prihodnosti, hkrati pa si zagotovile energetske surovine po ugodnih pogojih. Ta razvoj dogodkov pomeni korenit zasuk v regionalni geopolitiki, saj so ZDA s finančnim in fizičnim nadzorom nad izvozom nafte dejansko prevzele vodenje najpomembnejšega venezuelskega gospodarskega sektorja, medtem ko se država še vedno spopada z notranjo politično nestabilnostjo.

Nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) je objavil kritično analizo srbskega gospodarstva, v kateri državi napoveduje težke ekonomske čase. Po poročanju časnika so glavni razlogi za gospodarsko nazadovanje Srbije množično nezadovoljstvo državljanov, ameriške sankcije proti Naftni industriji Srbije (NIS) ter domnevni zlom zunanje politike predsednika Aleksandra Vučića. Analiza poudarja, da se je Vučićeva strategija vzdrževanja dobrih odnosov z vsemi svetovnimi velesilami izkazala za neuspešno v trenutnih geopolitičnih razmerah. Posebej izpostavljajo vpliv sankcij na energetski sektor, ki neposredno omejujejo delovanje NIS, kar v kombinaciji z notranjepolitičnimi pritiski in protesti državljanov ustvarja nestabilno okolje za tuje naložbe in dolgoročno gospodarsko rast države.

Ruska mornarica je v Atlantski ocean napotila podmornico in več drugih vojaških plovil, da bi zaščitila venezuelski naftni tanker Marinera, ki se je skušal izogniti ameriškemu zasegu. Ladja, ki so jo ameriške oblasti sprva skušale prestreči v Karibskem morju, je med pobegom proti Rusiji spremenila zastavo in se registrirala pod rusko, trenutno pa se nahaja v bližini irske obale. Združene države Amerike so v regijo poslale svoje vojaške sile, ki so se pripravljale na morebitno misijo zajetja plovila, vendar je Rusija uradno zahtevala takojšnjo ustavitev pregona. Dogodek je sprožil resne diplomatske napetosti med Washingtonom in Moskvo, saj slednja tanker Marinera obravnava kot del svoje strateške flote. Tanker naj bi bil del t. i. flote v senci, ki državam pod sankcijami omogoča izvoz energentov na svetovni trg. Prisotnost ruske podmornice v bližini obal Evropske unije in Združenega kraljestva je povzročila dodatno zaskrbljenost glede varnostnih razmer v severnem Atlantiku in možnosti neposrednega vojaškega spopada med velesilama. Moskva je jasno sporočila, da bo branila plovilo, kar še dodatno otežuje ameriške prizadevanja za uveljavitev mednarodnih sankcij proti Venezueli.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je v četrtek uložil veto na zakonodajo, ki jo je predhodno sprejel brazilski kongres z namenom drastičnega znižanja zaporne kazni nekdanjemu desničarskemu predsedniku Jairu Bolsonaru. Bolsonaro trenutno prestaja 27-letno zaporno kazen zaradi načrtovanja državnega udara in zarote proti demokratičnim institucijam po porazu na volitvah leta 2022. Odločitev o vetu je bila simbolno sprejeta ob obletnici nasilnih vdorov Bolsonarovih privržencev v vladna poslopja v Brasílii. Zakon, ki so ga decembra podprli konzervativni zakonodajalci, bi Bolsonarovo kazen skrajšal na nekaj več kot dve leti, kar bi mu potencialno omogočilo hitro vrnitev v politično areno. Lula da Silva je ob zavrnitvi zakona izpostavil pomen pravičnosti in preglednosti sodnih postopkov, ki so jih vodila brazilska sodišča. Kljub predsednikovemu vetu pa brazilski kongres ohranja možnost, da z večino glasov veto preglasi in zakon vseeno uveljavi. Politična situacija v Braziliji ostaja napeta, saj opozicija pod vodstvom Bolsonarovih zaveznikov išče načine za rehabilitacijo svojega voditelja, medtem ko sedanja vlada vztraja pri strogi odgovornosti za dogodke iz januarja 2023. Bolsonaro je poleg zaporne kazni prejel tudi prepoved opravljanja javnih funkcij do leta 2060, kar močno vpliva na razdrobljenost desnega političnega pola pred prihajajočimi lokalnimi volitvami.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je izrazil pripravljenost na pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom glede boja proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelske nafte. Poudaril je pripravljenost Venezuele na sprejem ameriških investicij v naftnem sektorju in sodelovanje v boju proti trgovini z drogami. Prav tako je Trumpova 'diplomacija z vojaškimi ladjami' povzročila močan padec v venezuelski proizvodnji nafte.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po ameriškem zračnem napadu in aretaciji pokazal bolj spravljiv ton do ZDA. Izrazil je pripravljenost za resne pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o boju proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelskega naftnega sektorja. Maduro je dejal, da je Venezuela pripravljena sprejeti ameriške investicije v naftni sektor in sodelovati v boju proti trgovini z drogami.

Komunistična partija Grčije (KKE) je ostro kritizirala grško vlado zaradi nedavnega obsežnega izpada sistemov v letalskem prometu, ki je povzročil t. i. black-out na letališčih po državi. Po mnenju stranke so glavni razlogi za kolaps zastarela infrastruktura in pomanjkanje strokovnega osebja, kar naj bi bila neposredna posledica vladne politike, ki daje prednost dobičku pred varnostjo potnikov in zaposlenih. KKE trdi, da vlada namesto jasnih odgovorov o vzrokih ponuja le prazne obljube o modernizaciji in iskanju krivcev. V izjavi za javnost je tiskovni urad centralnega komiteja KKE poudaril, da so kontrolorji zračnega prometa in drugi letališki delavci že dlje časa opozarjali na kritično stanje sistemov, vendar so bila njihova opozorila prezrta. Stranka meni, da gre za sistemski problem privatizacije in varčevalnih ukrepov, ki ogrožajo osnovno varnostno infrastrukturo v prometnem sektorju. Odziv ministra za infrastrukturo in promet so označili za nezadosten, saj se po njihovem mnenju izogiba prevzemu odgovornosti za slabo upravljanje javnega sektorja.

Venezuelski državljani si prizadevajo za vrnitev v vsakdanje življenje po dramatični operaciji Združenih držav Amerike, v kateri je bil zajet predsednik Nicolás Maduro. Kljub poskusom normalizacije razmer v državi vlada ozračje strahu, saj so varnostne sile pod vodstvom nove vršilke dolžnosti predsednice Delcy Rodríguez začele ostro preganjati kakršne koli znake podpore odstavitvi dolgoletnega voditelja oziroma proslave ob njegovem padcu. Napetosti v prestolnici Caracas in drugod po državi ostajajo visoke, medtem ko se prebivalstvo spopada z negotovostjo glede prihodnosti in morebitno stopnjevano represijo. Humanitarne organizacije in skupine za človekove pravice že poročajo o povečanem pritisku na civilno družbo. Medtem ko so nekateri deli prebivalstva izrazili odpornost na nove razmere, večina ostaja ujeta med strahom pred represivnim aparatom in upanjem na stabilizacijo države po večletni politični in gospodarski krizi, ki se je s tovrstnim mednarodnim posegom le še poglobila.

Venezuelska vlada je obsodila ameriško vojaško agresijo in jo označila za poskus prevzema nafte in mineralov. Predsednik Maduro je razglasil izredno stanje. Viri blizu opozicije poročajo, da naj bi šlo za dogovorjen odhod, ne za klasično vojaško akcijo. V Caracasu so se slišale eksplozije, deli mesta so ostali brez elektrike. Trump je izjavil, da so Madura zajeli in ga odpeljali iz države, kjer mu bodo sodili za narko-terorizem.

Začasna predsednica Venezuele Delcy Rodríguez je v torkovem nagovoru odločno zavrnila trditve, da državo upravljajo tuji dejavniki. V pismu, naslovljenem na ameriškega predsednika Donalda Trumpa, se je zavzela za uravnotežen odnos, ki temelji na vzajemnem spoštovanju. Rodríguezova je poudarila, da o usodi države odloča ljudstvo oziroma bog, in ne zunanji akterji, s čimer se je odzvala na Trumpove izjave o ameriškem vplivu na upravljanje Venezuele po nedavni aretaciji Nicolása Madura. Kljub napetosti z Washingtonom je Rodríguezova že začela izvajati prve notranjepolitične ukrepe, med katerimi je vzpostavitev kmetijsko-prehranskega generalštaba pod vodstvom novega podpredsednika za gospodarstvo Calixta Ortege. S tem želi utrditi svojo politično avtoriteto in dokazati operativnost nove vlade v obdobju tranzicije. Odnosi z Združenimi državami Amerike ostajajo zapleteni, saj Trumpova administracija trdi, da Rodríguezova sodeluje pri preoblikovanju države po ameriških smernicah, medtem ko ona takšne navedbe javno zanika.

Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA upravljale Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen in razumen prenos oblasti. Maduro in njegova žena Silia Flores sta bila z helikopterjem prepeljana na ladjo, ki ju bo odpeljala v New York. Trump je dejal, da je bila operacija v Venezueli izjemno uspešna.

Venezuelske oblasti so po poročanju tamkajšnjega nacionalnega sindikata novinarskih delavcev (SNTP) iz države izgnale kolumbijskega novinarja Jeffa Martíneza in mehiškega novinarja Juliána Mazoya. Medijska delavca sta bila pred deportacijo pridržana deset ur, potem ko sta poskušala prečkati mejo med Kolumbijo in Venezuelo. Incident se je zgodil v času poostrenega nadzora nad tujimi poročevalci v tej južnoameriški državi. Novinarja sta bila po navedbah sindikata pridržana brez jasne pravne podlage takoj po vstopu v državo, kjer sta nameravala opravljati svoje poklicno delo. SNTP je prek družbenega omrežja X sporočil, da so jima oblasti preprečile nadaljnje gibanje in ju po dolgotrajnem zaslišanju vrnile na kolumbijsko stran meje. Podrobnosti o uradnih razlogih za njuno pridržanje venezuelske oblasti javnosti niso posredovale. Dogodek odraža nadaljevanje pritiska na svobodo tiska v Venezueli, kjer se tuji dopisniki pogosto srečujejo z administrativnimi ovirami in samovoljnimi odločitvami varnostnih organov. Organizacije za človekove pravice opozarjajo, da takšni izgoni služijo predvsem omejevanju neodvisnega poročanja o političnih in socialnih razmerah v državi, ki jo že več let pretresa globoka kriza.

Sodišče v Parizu je deset oseb spoznalo za krive spletnega nadlegovanja francoske prve dame Brigitte Macron. Obsojenci so prek spleta širili lažne in žaljive trditve o njeni spolni identiteti, vključno z navedbami, da se je rodila kot moški in je transspolna oseba. Sodišče je v obrazložitvi izpostavilo, da so bili komentarji obsojenih posebej ponižujoči, žaljivi in zlonamerni, kar je močno poseglo v zasebnost in dostojanstvo soproge francoskega predsednika. Eden izmed obtožencev je bil obsojen na šest mesecev zaporne kazni, medtem ko je preostalih osem prejelo pogojne kazni v trajanju od štirih do osmih mesecev. Poleg kazni je sodišče vsem desetim odredilo obvezno udeležbo na izobraževanju o ozaveščanju glede spletnega nadlegovanja. Primer poudarja vse večja prizadevanja pravosodnih organov za pregon sovražnega govora in dezinformacij na družbenih omrežjih, ki ciljajo na javne osebnosti.

Indijske oblasti so po odločitvi vrhovnega sodišča iz zapora Tihar v New Delhiju izpustile aktivistko Gulfisho Fatimo in štiri druge obtožence, ki so bili zaprti zaradi domnevne zarote v povezavi z nemiri v severovzhodnem delu prestolnice leta 2020. Izpustitev je sledila po tem, ko je sodišče potrdilo, da so vsi obtoženci izpolnili pogoje za varščino v višini 200.000 rupij in predložili potrebna jamstva. Policija je pred izpustitvijo opravila temeljit pregled dokumentacije in poroštev. Med izpuščenimi je tudi Shahdab Ahmed, medtem ko peta oseba, ki ji je bila prav tako odobrena varščina, še ni opravila vseh formalnosti pred sodiščem. Postopki so se zavlekli zaradi strogih preverjanj, ki jih je izvajala lokalna policija, vendar je sodišče ugotovilo, da so bili vsi zakonski pogoji za prostost izpolnjeni. Kljub izpustitvi te skupine vrhovno sodišče v ponedeljek ni ugodilo prošnjam za izpustitev vidnejših aktivistov Umara Khalida in Sharjeela Imama. Primer temelji na obtožbah o širši zaroti, ki naj bi sprožila nasilne proteste pred štirimi leti. Odločitev vrhovnega sodišča o podelitvi varščine po dolgotrajnem priporu brez sojenja predstavlja pomemben pravni preobrat v obravnavi obtožencev po strogem protiterorističnem zakonu. Aktivisti so v priporu preživeli več let, kar je v mednarodni javnosti sprožilo razprave o človekovih pravicah v Indiji.

Nekdanji uslužbenec avstralskega parlamenta Bruce Lehrmann je na najvišje sodišče v državi vložil zadnjo pritožbo, s katero želi razveljaviti ugotovitev civilnega sodišča, da je posilil Brittany Higgins. Njegova pravna ekipa trdi, da je bila sodba okužena s procesno nepravilnostjo, saj naj bi sodnik prve stopnje izvajal lastne raziskave zunaj predloženih dokazov. Lehrmann v pritožbi izpostavlja, da je bila ugotovitev o spolnem napadu na močno vinjeno sodelavko v prostorih parlamenta leta 2019 pravno sporna in nepravična. Primer, ki je sprožil obsežne razprave o varnosti žensk v avstralski politiki, se tako nadaljuje na najvišji sodni ravni. Lehrmann vztrajno zanika vse obtožbe o spolnem odnosu, medtem ko njegovi zagovorniki poskušajo izpodbiti verodostojnost prejšnjih ugotovitev na podlagi procesnih napak. Odločitev vrhovnega sodišča bo ključna za končni razplet dolgoletne pravne bitke, ki je močno zaznamovala avstralsko javno življenje in politično krajino.

Združeni narodi so v novem poročilu ostro obsodili Izrael zaradi sistematične diskriminacije in segregacije Palestincev na zasedenem Zahodnem bregu, kar so označili za sistem apartheida. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je opozoril, da se je položaj v zadnjih letih drastično poslabšal, in poudaril, da gre za načrtno dušenje pravic palestinskega prebivalstva. Poročilo navaja, da Izrael krši mednarodno pravo z dolgotrajno politiko rasne diskriminacije, ki vključuje omejevanje gibanja in neenakopravno obravnavo pred zakonom. Istočasno se je v središču javne razprave znašla britanska kolumnistka časnika The Times Melanie Phillips, ki je zaradi svojih izjav o Palestincih požela ostre kritike. Phillipsova je odprtje palestinskega veleposlaništva v Londonu označila za sramotno sodelovanje pri »dokončni rešitvi« vprašanja palestinskih Arabcev. Njene besede, vključno s trditvijo, da so Palestinci »neljudje« brez lastne države, so številni zgodovinarji in aktivisti označili za skrb vzbujajoče, pri čemer so poudarili, da uporablja terminologijo, povezano z nacističnim holokavstom. Dogajanje predstavlja nadaljevanje napetosti med mednarodnimi institucijami in Izraelom, ki zavrača očitke o apartheidu. Medtem ko ZN pozivajo h končanju diskriminatornih praks, kritiki opozarjajo na naraščajočo radikalizacijo retorike v javnem prostoru. Situacija na Zahodnem bregu ostaja kritična, saj poročila o nasilju naseljencev in sistemskih kršitvah človekovih pravic postajajo vse pogostejša, kar dodatno otežuje možnosti za mirno rešitev konflikta.

Argentinski zvezni tožilec Carlos Stornelli je uradno zahteval izročitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovega tesnega sodelavca Diosdada Cabella Argentini. Zahteva temelji na obtožbah o storjenih zločinih proti človečnosti, ki jih argentinsko pravosodje obravnava na podlagi načela univerzalne jurisdikcije. Tožilec se je s to potezo pridružil zahtevam zasebnih tožnikov, ki si prizadevajo, da bi Maduru in drugim visokim predstavnikom venezuelskega režima sodili pred sodiščem v Buenos Airesu. Postopek se je stopnjeval po tem, ko je argentinsko sodstvo že septembra 2024 odredilo mednarodno tiralico in pripor za venezuelskega voditelja. Stornelli je v svoji utemeljitvi poudaril nujnost privedbe obtožencev pred roko pravice, da bi odgovorili na očitke o sistematičnem kršenju človekovih pravic, mučenju in nezakonitih pridržanjih v Venezueli. Ta pravna pobuda še dodatno zaostruje že tako napete odnose med Argentino in Venezuelo, hkrati pa predstavlja pomemben mednarodni precedens pri pregonu domnevnih avtokratov.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta trenutno zaprta v zveznem priporu Metropolitan Detention Center v New Yorku, kjer po poročilih vladata huda umazanija in neprimerni bivalni pogoji. Po navedbah tujih medijev so razmere v ustanovi tako slabe, da jo nekateri opisujejo kot »pekel na zemlji«, nekateri newyorški sodniki pa tja celo zavračajo pošiljanje obtožencev. Zakonca sta nastanjena v celici velikosti dva krat tri metre, kjer spita na zgolj tri centimetre debelih vzmetnicah, higienske razmere pa jima omogočajo prhanje le vsak drugi dan. Strogi zaporski režim predstavlja močan kontrast prejšnjemu luksuznemu življenju, ki sta ga uživala v Venezueli. Maduro ima omejen dostop do osnovnih dobrin, pri čemer morajo zaporniki za dodatne artikle, kot so prigrizki, doplačevati. To obdobje negotovosti za nekdanjega voditelja se bo nadaljevalo vsaj do sredine marca, ko bosta z ženo ponovno stopila pred sodnika. Naslednje zaslišanje pred sodiščem v New Yorku je napovedano za 17. marec. Maduro, ki je obtožen narkoterorizma in trgovine z mamili, bo v tem času ostal v priporu, kjer so pogoji bivanja postali predmet širše javne in pravne razprave v Združenih državah Amerike zaradi domnevnih kršitev osnovnih človekovih pravic zapornikov.

Finančni senat pravosodnega bazena (PJF) v Senegalu je v ponedeljek odobril pogojno izpustitev za Mabintou Diaby in njenega sina Mouhameda Diagneja, ki bosta do nadaljnjega pod nadzorom z elektronsko zapestnico. Odločitev sodišča je razveljavila prejšnji sklep preiskovalnega sodnika z začetka decembra, ki je njuno prošnjo za izpustitev zavrnil. Izpustitev sledi pritožbi njunih pravnih zastopnikov na višjo stopnjo. Mabintou Diaby, soproga znanega senegalskega novinarja Madiambala Diagneja, in njun sin sta bila pridržana v okviru preiskave, ki je pritegnila veliko pozornost lokalne javnosti. Čeprav so podrobnosti obtožb v tem poročilu omejene, postopek vodi specializirani finančni oddelek, kar nakazuje na sume finančnih nepravilnosti ali gospodarskega kriminala. Novica o njuni izpustitvi predstavlja pomemben preobrat v sodnem procesu, ki se nadaljuje, medtem ko obtoženca ostajata pod strogim nadzorom sodnih organov.

V vasi Golovčino v ruski obmejni regiji Belgorod je bil v napadu ukrajinskega brezpilotnega letalnika ranjen vodja okrožja Grajvoron Dmitrij Pankov. Incident se je zgodil, ko je Pankov prispel na prizorišče predhodnega napada na gospodarski objekt, da bi ocenil škodo. Medtem ko je pomagal ženski, katere vozilo je bilo poškodovano v prvem udaru, je območje zadel drugi dron. Pankov je utrpel zaprto poškodbo glave in večkratne rane zaradi drobcev izstrelkov, njegovo stanje pa so zdravniki v lokalni bolnišnici ocenili kot srednje težko. Guverner Belgorodske oblasti Vjačeslav Gladkov je sporočil, da gre za že tretjo poškodbo Pankova med opravljanjem dolžnosti, in njegovo ravnanje izpostavil kot primer poguma. Poleg vodje okrožja sta bila v ločenem napadu v mestu Grajvoron ranjena še dva civilista, ko je dron zadel njuno vozilo. Poročila iz regije kažejo na stopnjevanje napadov na civilno infrastrukturo in transportna sredstva v neposredni bližini meje. Ruske oblasti so v zadnjih dneh zabeležile več smrtnih žrtev in ranjenih zaradi napadov z droni v vasi Gruzskoje in Šebekinskem okrožju. Napadi so povzročili znatno gmotno škodo na komercialnih objektih in zasebnih vozilih, kar še dodatno otežuje varnostne razmere za lokalno prebivalstvo v obmejnih območjih. Po navedbah guvernerja so se razmere v začetku januarja močno zaostrile, saj so napadi postali pogostejši in bolj usmerjeni na reševalne ekipe ter uradnike na terenu.

V sirskem mestu Alep so izbruhnili siloviti spopadi med sirskimi vladnimi silami, Sirskimi demokratičnimi silami (SDF) in pripadniki skupine Hajat Tahrir al-Šam pod vodstvom Abuja Mohameda al-Džolanija, v katerih je bilo ubitih najmanj pet oseb, 55 pa je ranjenih. Zaradi zaostrenih razmer in neprekinjenega obstreljevanja, ki traja že tretji zaporedni dan, je svoje domove zapustilo več kot 3000 civilistov. Konflikt se je razširil predvsem na severne dele mesta, kjer prihaja do neposrednih spopadov za nadzor nad ključnimi soseskami. Napetosti med vpletenimi stranmi so povzročile obsežno humanitarno krizo v mestu, ki je že v preteklosti utrpelo ogromno škodo. Lokalne sirske sile poročajo o kaotičnih razmerah, saj se prebivalstvo umika z območij spopadov, kjer prevladujejo kurdske enote SDF in oborožene skupine pod Džolanijevim poveljstvom. Vojaške operacije so ohromile življenje v Alepu, število žrtev pa bi se po pričakovanjih lahko še povečalo. Najnovejše stopnjevanje nasilja predstavlja eno najresnejših kršitev premirja v zadnjem obdobju, kar dodatno destabilizira severni del Sirije. Spopadi med sirsko vojsko in silami SDF na eni strani ter islamističnimi milicami na drugi strani potrjujejo zapletenost varnostne situacije, kjer se interesi različnih vojaških frakcij znova krhajo na račun civilnega prebivalstva. Mednarodni opazovalci opozarjajo na nujnost zaustavitve sovražnosti, da se prepreči še večja begunska katastrofa.

Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López je potrdil raketne napade na civilna območja v Caracasu in drugih delih države, ki naj bi jih izvedli ameriški helikopterji. Zaradi napadov je napovedal militarizacijo države. Minister je poudaril, da napadi ne bodo zlomili Venezuele.

Po požaru v baru Le Constellation v Crans-Montani, ki je zahteval 40 življenj, so švicarske oblasti uvedle kazensko preiskavo proti dvema voditeljema bara. Sumijo ju nenaklepnega uboja. Potekala je maša za žrtve, medtem ko se skupnost žaluje. Identifikacija žrtev se nadaljuje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval Kirila Budanova, vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR), za novega vodjo svojega kabineta. Ta poteza sovpada z diplomatskimi prizadevanji ZDA za končanje konflikta.

Kremlj je predal ameriškim uradnikom domnevne dokaze o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco. Volodimir Zelenski je namignil, da bi moral Donald Trump enako kot z Nicolasom Madurom, postopati tudi z Vladimirjem Putinom. CNN je poročal o strahu, da bo aretacija Nicolasa Madura sprožila tretjo svetovno vojno. Zelenski je napovedal ponovno srečanje z Donaldom Trumpom konec januarja, kjer naj bi razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Donald Trump je izrazil kritike na račun Vladimirja Putina, ker naj bi ta ubijal preveč ljudi.

Volodimir Zelenski je imenoval Kirila Budanova, šefa vojaške obveščevalne službe, za novega vodjo svojega predsedniškega urada. Budanov naj bi imel v Ukrajini legendaren sloves zaradi domnevnih pogumnih operacij proti Rusiji. V Kijevu so potekali pogovori med svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih zaveznikov o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori Ukrajini, medtem ko si ZDA prizadevajo za diplomatsko rešitev vojne. Zelenski je zatrdil, da se bo Ukrajina borila naprej, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

Grški parlament je v razpravi o novem zakonu o oboroženih silah, imenovanem "Zemljevid prehoda oboroženih sil v novo dobo", zavrnil ugovor o neustavnosti, ki sta ga vložili opozicijski stranki PASOK in SYRIZA. Reforma, ki jo predlaga ministrstvo za narodno obrambo, uvaja nov okvir za karierno pot, napredovanje in hierarhijo v vojski. Vladajoča večina meni, da so spremembe nujne za modernizacijo vojske, medtem ko opozicija opozarja na negativne posledice za vojake. Predstavniki opozicije, med njimi poslanec PASOK-a Dimitris Mantzos, so trdili, da zakon nasilno posega v poklicno pot in življenja tisočev aktivnih vojaških uslužbencev. Po njihovem mnenju so določila o ocenjevanju in napredovanju podčastnikov v nasprotju z ustavnimi načeli. Opozicijske stranke, vključno s KKE in Novo levico, so zahtevale umik zakonskega predloga, saj naj bi ta povzročil negotovost znotraj obrambnih struktur. Kljub ostrim kritikam in vloženim ugovorom je plenarno zasedanje parlamenta nadaljevalo z obravnavo. Ministrstvo vztraja, da bo nova zakonodaja omogočila bolj učinkovito vodenje in prilagoditev sodobnim varnostnim izzivom. Razprava v parlamentu se nadaljuje, pri čemer ostajajo stališča glede pravičnosti novega sistema napredovanja močno deljena.

Obrambni minister Pete Hegseth je sprožil upravni postopek proti demokratskemu senatorju Marku Kellyju zaradi njegovega sodelovanja v videoposnetku, v katerem je s še petimi demokrati opozarjal pripadnike ameriške vojske, naj ne upoštevajo nezakonitih ukazov. Hegseth je Kellyju izdal uradni opomin in ukazal mornarici, naj preveri njegov čin in pokojnino. Ukrep je sprožil razpravo o političnem vplivu na vojsko.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal, da bo Srbija še v letošnjem letu sprejela vse potrebne formalne odločitve za ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka. Po predsednikovih besedah bo vojaška obveznost predvidoma trajala od 75 do 90 dni, njen namen pa je krepitev obrambne moči države in vzgoja mladih generacij. Vučić je poudaril, da se je način življenja mladih spremenil, vendar morajo vsi razumeti pomen nacionalne varnosti v spremenjenih globalnih okoliščinah. Napoved se je zgodila med ogledom del na novem objektu za pripadnike specialne enote vojaške policije Kobre v vojašnici Vasa Čarapić v Beogradu. Predsednik je izpostavil, da država trenutno aktivno vlaga v posodobitev vojaške infrastrukture, ki bo omogočila namestitev prvih rekrutov. Ta odločitev sledi daljšemu obdobju razprav o varnostnih izzivih na Zahodnem Balkanu in odraža srbsko politiko krepitve lastnih vojaških zmogljivosti v luči regionalnega oboroževanja.

Pentagon je potrdil, da je naročil revizijo "učinkovitosti" žensk v bojnih vlogah na kopnem, skoraj desetletje po tem, ko so jim bile te vloge odprte. Ta poteza je sprožila burne odzive, pri čemer nekateri jo označujejo za seksistično operacijo.

Poveljnik iranske vojske je za novega uradnega tiskovnega predstavnika oboroženih sil Islamske republike Iran imenoval brigadnega generala Amirja Mohameda Akraminjo. Imenovanje je bilo izvedeno z neposrednim dekretom vrhovnega poveljnika, kar poudarja pomen konsolidacije komunikacijskih kanalov znotraj vojaških struktur države. Akraminja bo prevzel odgovornost za podajanje uradnih izjav in informiranje javnosti o dejavnostih vojske. Ta kadrovska sprememba v vrhu iranskih oboroženih sil prihaja v času, ko država posodablja svojo komunikacijsko strategijo v regiji. General velja za izkušenega vojaškega uradnika, ki bo v prihodnje ključni člen pri posredovanju informacij domačim in tujim medijem.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je v petek, 5. januarja, opravil obsežen pogovor s predstavniki lokalnih televizijskih postaj. Po informacijah iz urada predsednika države je srečanje potekalo v uradnih prostorih, kjer je voditelj države odgovarjal na vprašanja o aktualnih družbenopolitičnih razmerah v državi in regiji. Vsebina intervjuja se osredotoča na prihodnje državne načrte in odzive na mednarodno dogajanje. Televizijske hiše so napovedale predvajanje celotnega pogovora v večernih urah istega dne. Čeprav podrobnosti odgovorov v začetnih poročilih niso bile v celoti razkrite, so uradni viri poudarili pomen rednega komuniciranja predsednika z domačo javnostjo prek nacionalnih medijev. Gre za uveljavljeno politično prakso, s katero Alijev predstavlja svoja stališča o ključnih nacionalnih vprašanjih.

Poslanec vrhovne rade Oleksij Gončarenko je sporočil, da je Vasil Maljuk napisal odstopno izjavo s položaja vodje Službe varnosti Ukrajine (SBU).

Voditelj iraškega nacionalnega modrostnega gibanja Amar al Hakim je v zadnji izjavi izpostavil ključni pomen žrtev generala Kasema Sulejmanija in Abuja Mahdija al Muhandisa v boju proti terorizmu. Po njegovih besedah sta imela omenjena voditelja osrednjo vlogo pri osvobajanju iraškega ozemlja izpod nadzora terorističnih skupin, predvsem Islamske države. Al Hakim je njuno delovanje označil za požrtvovalno in odločilno za stabilizacijo države. Izjave so bile podane v okviru obeleževanja njunih dosežkov na področju regionalne varnosti. Al Hakim je poudaril, da so njuna prizadevanja omogočila Iraku ponovno vzpostavitev suverenosti nad ozemlji, ki so jih pred leti zasedli skrajneži. Njegov govor odraža del širšega političnega diskurza v Iraku, ki Sulejmanija in Al Muhandisa obravnava kot simbola odporniškega gibanja proti tujim grožnjam in radikalnemu ekstremizmu.

Indonezijski predsednik Prabowo Subianto se je med nedavnim srečanjem vlade v kraju Hambalang pošalil na račun Muhaimina Iskandarja, predsednika stranke PKB in trenutnega koordinatorja ministrstva za človekov razvoj. Subianto je med retretom kabinetov »Rdeče-bele« koalicije v Padepokan Garuda Yaksa dejal, da je treba stranko PKB nenehno nadzorovati, kar je v dvorani sprožilo smeh. Dogodek se je odvil v okviru začetka novega delovnega leta, ko se indonezijsko politično vodstvo zbira na posvetovanjih o prihodnjih strategijah. Čeprav so bile besede izrečene v sproščenem tonu, odražajo dinamiko znotraj nove vladne koalicije, kjer Subianto združuje različne politične frakcije. Muhaimin Iskandar, znan tudi pod vzdevkom Cak Imin, je v kabinetu prevzel pomembno vlogo, kljub temu da sta bila s Subiantom v preteklosti politična tekmeca. Takšna javna izmenjava šal v indonezijski politiki pogosto služi kot sredstvo za prikazovanje enotnosti in zmanjševanje napetosti med koalicijskimi partnerji.