Danska in Grenlandija začeli pogovore z Združenimi državami Amerike o prihodnosti otoka

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v ostrem odzivu zavrnila ponovne težnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa po priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je poudarila, da razpravljanje o ameriškem prevzemu ozemlja nima nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice do aneksije katerekoli države v okviru danskega kraljestva. Trump je svoje ambicije utemeljil z nacionalno varnostjo in strateškim pomenom Arktike, kjer naj bi se krepila prisotnost ruskih in kitajskih plovil. Po njegovih besedah je Grenlandija ključna za obrambo Zahodne poloble, pri čemer se je njegov posebni odposlanec Jeff Landry skliceval na Monroejevo doktrino. Evropski voditelji, vključno z Emmanuelom Macronom, Friedrichom Merzem in Keirjem Starmerjem, so v skupni izjavi podprli dansko stališče in poudarili, da varnost na Arktiki ostaja prednostna naloga Evrope in zveze NATO. Opozorili so, da bi tovrstne enostranske težnje ZDA lahko ogrozile mednarodno pravo in čezatlantsko sodelovanje. Do diplomatskih napetosti prihaja v času povečane nestabilnosti, saj kritiki, med njimi Robert Reich, opozarjajo, da Trumpova zunanja politika spodkopava same temelje civilizirane družbe in načela mednarodnega reda, kar dokazujejo tudi nedavni dogodki v Venezueli.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile mednarodne napetosti po ponovnih grožnjah glede priključitve Grenlandije, pri čemer Bela hiša ni izključila uporabe vojaške sile. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da predsednik Trump preučuje več možnosti za pridobitev otoka, ki ga obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti za zagotavljanje dominance v Arktični regiji. Svetovalec Stephen Miller je dodatno zaostril retoriko, ko se je posmehoval opozorilom danske vlade o morebitnem ogrožanju zavezništva NATO in namignil, da bi Danska morala otok preprosto prepustiti Američanom. Evropske zaveznice so se na napovedi odzvale z ostrim opozorilom, da bodo branile suverenost in ozemeljsko celovitost Danske. Grenlandska in danska vlada sta pozvali k nujnim pogovorom z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiom, da bi razjasnili nesporazume in vzpostavili spoštljiv dialog. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen se je zahvalil evropskim državam za izkazano solidarnost, medtem ko so diplomatski krogi opozorili, da bi kakršen koli vojaški poseg proti članici zavezništva NATO pomenil nepopravljivo škodo za mednarodne odnose. Kljub pozivom k diplomaciji Trumpova administracija vztraja pri stališču, da je vojaška opcija vedno na voljo vrhovnemu poveljniku.

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je Grenlandijo označila za prioriteto nacionalne varnosti, pri čemer Bela hiša aktivno preučuje možnosti za nakup tega avtonomnega danskega ozemlja. Tiskovna predstavnica Karoline Leavitt je potrdila, da Washington ne izključuje niti uporabe vojaške sile za dosego tega cilja, kar naj bi bilo ključno za omejevanje vpliva nasprotnikov v arktični regiji. Britanski premier Keir Starmer je v telefonskem pogovoru s Trumpom že izrazil uradno stališče Združenega kraljestva, ki se pridružuje evropskim zaveznicam v prepričanju, da o prihodnosti otoka odločata izključno Grenlandija in Danska. Istočasno so dogodki v Venezueli postali osrednja točka ameriških notranjepolitičnih obračunov. Republikanski kongresnik Mike Collins je ostro kritiziral demokratskega senatorja Jona Ossoffa zaradi njegovega molka ob nedavni aretaciji Nicolasa Madura, ki so ga ameriške specialne sile zajele in privedle v New York. Collins Ossoffa obtožuje politične pasivnosti in ga označuje za orodje radikalne levice, pri čemer poudarja neposredno povezavo med Madurovim režimom in varnostno situacijo v zvezni državi Georgia, predvsem v kontekstu umora študentke Laken Riley, ki ga je zagrešil venezuelski državljan. Napetosti med ZDA in evropskimi zaveznicami se stopnjujejo, saj je ameriški zunanji minister Marco Rubio napovedal srečanje z danskimi predstavniki sredi zaostrenih odnosov znotraj zveze Nato. Medtem ko Washington poudarja strateški pomen Arktike, evropske države, vključno s Francijo, Nemčijo, Italijo in Španijo, vztrajajo pri spoštovanju suverenosti Kraljevine Danske. Razmere dodatno zapleta uporaba sodnih postopkov proti Maduru kot precedensa za širšo uporabo zakonodaje o tujih sovražnikih pri izvajanju deportacij iz ZDA.