Predsednik nemškega Rdečega križa po izpadu elektrike v Berlinu pozval k večjim naložbam v civilno zaščito

Zaradi požiga na električnem omrežju v Berlinu, ki je povzročil izpad električne energije za več deset tisoč gospodinjstev, je preiskavo prevzelo Zvezno tožilstvo. Oblasti sumijo, da je šlo za levičarski ekstremistični napad, zaradi česar preiskujejo tudi sum članstva v teroristični organizaciji. Razmere v jugozahodnem Berlinu se zaostrujejo zaradi nizkih temperatur in sneženja, kar dodatno otežuje življenje prebivalcev brez elektrike. To je najdaljši izpad električne energije v Berlinu po drugi svetovni vojni.

Nemško zvezno tožilstvo je prevzelo preiskavo požara na elektroenergetskem omrežju v Berlinu, ki so ga preiskovalci označili za nameren požig. Zaradi incidenta je več kot 30.000 prebivalcev na jugozahodu Berlina že četrti zaporedni dan ostalo brez oskrbe z električno energijo. Oblasti primer obravnavajo kot sum terorističnega dejanja, saj je bil cilj napada ključna infrastruktura nemške prestolnice. Preiskovalci se trenutno spopadajo z ugotavljanjem identitete storilcev, medtem ko tehnične ekipe na terenu pospešeno odpravljajo posledice škode na omrežju. Zaradi obsega in narave napada so pristojne službe stopnjo nevarnosti ocenile kot visoko, saj gre za neposreden poseg v javno varnost in oskrbo prebivalstva. Izpad električne energije je povzročil precejšnje težave v vsakdanjem življenju in gospodarstvu prizadetega območja.

Berlinski župan Kai Wegner se je znašel pod močnim pritiskom javnosti in opozicije zaradi svojega ravnanja med najhujšim izpadom električne energije v mestu po letu 1945. Čeprav je sprva trdil drugače, je politik stranke CDU kasneje priznal, da se je prvi dan krize, ko je na tisoče meščanov ostalo brez oskrbe, udeležil rekreacije in igral tenis. Kritiki mu očitajo pomanjkanje angažiranosti in neustrezno krizno upravljanje v trenutkih, ko bi moralo vodstvo mesta aktivno reševati težave prebivalcev. Kljub javnemu ogorčenju je Wegner prejel podporo znotraj svoje strankarske frakcije, kjer poudarjajo, da je bilo krizno upravljanje kljub zasebnim aktivnostim župana učinkovito. Podporo so mu izrekli tudi nekateri politiki iz južnih zveznih dežel, ki so se osredotočili na obrambo njegovega celotnega mandata in ne le na omenjeni incident. Razprava v Berlinu pa se je medtem razširila na vprašanje integritete javnih funkcionarjev, saj so županove predhodne neresnične izjave o njegovi lokaciji med krizo dodatno načele zaupanje volivcev. Dogodek je sprožil širšo politično polemiko o prioritetah vodilnih kadrov v nemški prestolnici. Medtem ko so tehnične ekipe na terenu odpravljale okvare na omrežju, je bila javnost obveščena o županovi odsotnosti, kar je povzročilo val nezadovoljstva na družbenih omrežjih in v lokalnih medijih. Wegnerjeva ekipa zdaj poskuša škodo popraviti s poudarjanjem stabilizacije razmer v rekordnem času, vendar opozicija že napoveduje zaostritev nadzora nad delom mestnega senata.