Nicolás Maduro in Cilia Flores prispela v New York na sodni postopek

Ameriške vojaške sile so pridržale venezuelskega voditelja Nicolása Madura, kar je sprožilo valove navdušenja med milijoni venezuelskih beguncev v tujini. Operacija predstavlja vrhunec večtedenskega stopnjevanja vojaških napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se začele z ameriškimi napadi na kopensko infrastrukturo ob koncu leta 2025. Po poročilih o prijetju so se v skupnostih v izgnanstvu odvili prizori evforije, saj ljudje dogodek vidijo kot konec dolgoletne avtokratske vladavine in priložnost za vzpostavitev demokracije. Zajetje Madura sledi obdobju intenzivnega pritiska administracije Donalda Trumpa, ki je kljub nasprotovanju dela ameriškega senata in mednarodnih opozoril stopnjevala vojaško prisotnost v Karibih. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji, vključno z mehiško predsednico Sheinbaumovo, predhodno opozarjali na kršenje suverenosti Venezuele, je Rusija že decembra začela umikati svoje osebje iz države, kar je nakazalo izgubo ključne mednarodne podpore Madurovemu režimu. Trenutno stanje v samem Caracasu ostaja negotovo, ameriška stran pa poudarja, da je bila operacija nujna za zagotavljanje varnosti v regiji.

Ameriška vojska je v soboto popoldne v prestolnici Caracas izvedla obsežno vojaško operacijo, med katero so zajeli venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Po poročanju tujih medijev so Madura nemudoma prepeljali v Združene države Amerike, kjer je pristal v oporišču letalske nacionalne garde Stewart severno od New Yorka. Viri navajajo, da bo pridržan v enem izmed strogo varovanih zaporov v New Yorku, postopek pred ameriškim sodiščem pa naj bi se po napovedih televizijske mreže CNN začel že v ponedeljek. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških prizadevanj za odstranitev Madura z oblasti. Medtem ko ameriška stran operacijo utemeljuje z obtožbami o terorizmu in zagotavljanjem dostopa do naftnih virov, podporniki venezuelskega voditelja dejanje označujejo za državni terorizem in nezakonito ugrabitev tuje državne vodje. Razmere v regiji ostajajo izredno napete, saj je mednarodna skupnost glede legitimnosti ameriškega posega močno razdeljena.

V Firencah je pred konzulatom Združenih držav Amerike potekal protestni shod, na katerem so udeleženci obsodili domnevno ameriško agresijo proti Venezueli in pridržanje predsednika Nicolása Madura. Protestniki, med katerimi so bili predstavniki latinskoameriških skupnosti iz Peruja, Kube, Bolivije, Čila, Mehike in Kolumbije ter različna leva politična gibanja, so zahtevali izpustitev Madura in prenehanje imperialističnih pritiskov. Shod je minil mirno, podobni dogodki pa so se zvrstili tudi v drugih toskanskih mestih, kot sta Lucca in Viareggio. Istočasno so vlade Španije, Brazilije, Čila, Kolumbije, Mehike in Urugvaja v skupni izjavi izrazile globoko zaskrbljenost nad dogajanjem v Venezueli. Dejanja Združenih držav Amerike so označile za nevaren precedens v mednarodni politiki, ki ogroža regionalno stabilnost in suverenost države. Napetosti so neposredna posledica stopnjevanja ameriških ukrepov, ki so v preteklih tednih vključevali vojaško prisotnost v Karibih in napovedi o odločilnih akcijah proti Madurovemu režimu, kar Venezuela interpretira kot poskus nasilne zamenjave oblasti.