V Italiji in Latinski Ameriki so potekali protesti proti ameriškemu ravnanju z Nicolásem Madurom

V italijanskih Firencah je pred konzulatom Združenih držav Amerike potekal protestni shod v podporo Venezueli in pridržanemu predsedniku Nicolásu Maduru. Udeleženci so obsodili domnevno imperialistično agresijo ZDA in nezakonito pridržanje legitimnega predsednika ter članov njegove družine. Protest so organizirale skupnosti iz Peruja, Kube, Bolivije, Čila, Mehike in Kolumbije, pridružili pa so se jim tudi lokalni socialni centri, palestinska mladina in ameriški nasprotniki vojne. Dogodek je potekal v luči stopnjevanja napetosti po ameriškem vojaškem posegu v Venezueli, ki se je zgodil v začetku januarja 2026. Protestniki so s transparenti in vzkliki zahtevali izpustitev Madura ter konec t. i. hibridne vojne proti tej južnoameriški državi. Shodi s podobno vsebino so bili organizirani tudi v drugih toskanskih mestih, kot sta Lucca in Viareggio, kjer so forumi za mir opozarjali na kršitve mednarodnega prava.

Venezuelski minister za obrambo je sporočil, da je bilo v vojaški operaciji Združenih držav Amerike ubitih več pripadnikov varnostne službe predsednika Nicolása Madura. Napad je vključeval uničenje protiletalske enote v letalskem oporišču La Carlota v Caracasu, kar se je zgodilo kmalu po tem, ko so ameriške sile zajele Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju odpeljale v New York. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala z mešanimi občutki, pri čemer je šest držav — Španija, Brazilija, Čile, Kolumbija, Mehika in Urugvaj — izdalo skupno izjavo, v kateri so dejanje označili za nevaren precedens in izrazili globoko zaskrbljenost nad stopnjevanjem napetosti. Združeni narodi so prav tako kritizirali ameriško posredovanje, medtem ko so dokumenti iz Bele hiše nakazali, da so bili ključni motivi za operacijo poleg boja proti trgovini z drogami tudi interesi glede naftnih virov. Razmere v Venezueli ostajajo izredno nestabilne, saj država sproža obrambne načrte proti agresiji.

Več latinskoameriških vlad in regionalna skupnost CELAC so ostro obsodili nedavno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, v kateri je bil zajet predsednik Nicolás Maduro. Vlade Španije, Brazilije, Čila, Kolumbije, Mehike in Urugvaja so v skupni izjavi poudarile resnost dogodkov in dejanje označile za nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Po njihovem mnenju takšne enostranske vojaške akcije ogrožajo regionalno stabilnost in kršijo osnovna načela suverenosti. Na izrednem vrhu Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC) so predstavniki Venezuele, Cube in Nikaragve dogodek opisali kot neokolonialni vojaški napad. Razprava se je razširila tudi v Varnostni svet Združenih narodov, kjer države opozarjajo na kršitve mednarodnega prava. Napetosti v regiji so se stopnjevale že od konca leta 2025, ko je administracija Donalda Trumpa napovedala ostrejše ukrepe proti venezuelskemu režimu, kar se je v začetku januarja 2026 sprevrglo v neposredno vojaško posredovanje in aretacijo Madura ter njegove soproge. Medtem ko nekatere desnosredinske opozicijske sile v regiji pozdravljajo konec Madurove vladavine, večina držav opozarja na humanitarne in politične posledice takšne destabilizacije.