Združene države Amerike po navedbah venezuelskega ministra uničile večino Madurove varnostne ekipe

Več latinskoameriških vlad in regionalna skupnost CELAC so ostro obsodili nedavno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, v kateri je bil zajet predsednik Nicolás Maduro. Vlade Španije, Brazilije, Čila, Kolumbije, Mehike in Urugvaja so v skupni izjavi poudarile resnost dogodkov in dejanje označile za nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Po njihovem mnenju takšne enostranske vojaške akcije ogrožajo regionalno stabilnost in kršijo osnovna načela suverenosti. Na izrednem vrhu Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC) so predstavniki Venezuele, Cube in Nikaragve dogodek opisali kot neokolonialni vojaški napad. Razprava se je razširila tudi v Varnostni svet Združenih narodov, kjer države opozarjajo na kršitve mednarodnega prava. Napetosti v regiji so se stopnjevale že od konca leta 2025, ko je administracija Donalda Trumpa napovedala ostrejše ukrepe proti venezuelskemu režimu, kar se je v začetku januarja 2026 sprevrglo v neposredno vojaško posredovanje in aretacijo Madura ter njegove soproge. Medtem ko nekatere desnosredinske opozicijske sile v regiji pozdravljajo konec Madurove vladavine, večina držav opozarja na humanitarne in politične posledice takšne destabilizacije.

V Firencah je pred konzulatom Združenih držav Amerike potekal protestni shod, na katerem so udeleženci obsodili domnevno ameriško agresijo proti Venezueli in pridržanje predsednika Nicolása Madura. Protestniki, med katerimi so bili predstavniki latinskoameriških skupnosti iz Peruja, Kube, Bolivije, Čila, Mehike in Kolumbije ter različna leva politična gibanja, so zahtevali izpustitev Madura in prenehanje imperialističnih pritiskov. Shod je minil mirno, podobni dogodki pa so se zvrstili tudi v drugih toskanskih mestih, kot sta Lucca in Viareggio. Istočasno so vlade Španije, Brazilije, Čila, Kolumbije, Mehike in Urugvaja v skupni izjavi izrazile globoko zaskrbljenost nad dogajanjem v Venezueli. Dejanja Združenih držav Amerike so označile za nevaren precedens v mednarodni politiki, ki ogroža regionalno stabilnost in suverenost države. Napetosti so neposredna posledica stopnjevanja ameriških ukrepov, ki so v preteklih tednih vključevali vojaško prisotnost v Karibih in napovedi o odločilnih akcijah proti Madurovemu režimu, kar Venezuela interpretira kot poskus nasilne zamenjave oblasti.

Posebne enote ameriške mornariške pehote so v bliskoviti nočni operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Operacija se je začela v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026, ko so ameriške sile vstopile v prestolnico in napadle ključne točke, vključno z največjim vojaškim kompleksom Fuerte Tiuna, kjer so po poročilih odjeknile silovite eksplozije. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh akcije in objavil fotografijo pridržanega Madura, ki ga ameriško pravosodje obtožuje narkoterorizma in nezakonitega posedovanja orožja. Medtem ko so nekatere latinskoameriške države aretacijo proslavile, Rusija zahteva takojšnjo izpustitev Madura, italijanska vlada pa ostaja previdna. Brazilija je v odzivu na dogodke za predsednico Venezuele že priznala dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez. Na brazilsko-venezuelski meji razmere ostajajo mirne, vendar pod strogim nadzorom brazilskih oblasti. V Venezueli so po aretaciji aktivirali obrambni svet, država pa se sooča z negotovostjo glede prihodnjega političnega vodstva in stabilnosti.