Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) je pod administracijo Donalda Trumpa povzročilo val ogorčenja z objavo na družbenih omrežjih, ki namiguje na deportacijo več kot 100 milijonov ljudi. Objava je vključevala grafično podobo idilične plaže z besedilom o Ameriki po omenjenih deportacijah, pri čemer je ministrstvo pripisalo, da gre za narod, ki ga tretji svet ne obleha več. Strokovnjaki in kritiki opozarjajo, da takšna retorika, ki vključuje termine, kot je remigracija, močno spominja na ideologijo belega nacionalizma in bi lahko pomenila kampanjo etničnega čiščenja, umerjeno proti vsem, ki niso belopolti državljani.
Kronologija dogodkov
18. dec. 2025 :Načrtovanje odvzema državljanstev naturaliziranim Američanom.Trumpova administracija je konec leta 2025 začela pripravljati obsežno kampanjo denaturalizacije, s katero so uradi za priseljevanje mesečno pripravljali do 200 primerov za odvzem državljanstva. Ta ukrep je bil tesno povezan z namerami za omejevanje vpliva tujih državljanov in utrjevanje nadzora nad prebivalstvom.
22. avg. 2025 :Militarizacija Washingtona in preurejanje politične krajine.V avgustu 2025 je Donald Trump militariziral glavno mesto ZDA z namestitvijo Nacionalne garde pod pretvezo boja proti kriminalu. Hkrati so se po državi vrstili ukrepi za preoblikovanje volilnih okrožij in zmanjšanje vpliva agencij za nadzor tujih vplivov, kar je povzročilo globoke družbene delitve.
20. jul. 2025 :Protesti in prvi koraki k deportacijski politiki.Poleti 2025 so se po ZDA in celo v tujini vrstili protesti proti Trumpovi administraciji zaradi njegovih povezav s kontroverznimi osebnostmi in napovedanih deportacij. Že takrat so se kazale prve težave pri izvedbi postopkov izgona, ki so se kasneje razvili v sistemsko kampanjo.
Administracija se pri tem ne omejuje zgolj na retoriko, saj gre za stopnjevanje že začrtanih politik iz preteklega leta. Dokumenti in objave DHS nakazujejo, da se kampanja množičnih deportacij izvaja pod pretvezo zaščite ameriške kulturne dediščine. Ironično je, da je bila uporabljena grafična podoba ukradena japonskemu umetniku Hiroshiju Nagaiju, kar je še dodatno spodkopalo kredibilnost vladne objave. Poteza sledi seriji radikalnih ukrepov, ki vključujejo militarizacijo prestolnice in načrte za odvzem državljanstva naturaliziranim prebivalcem, kar kaže na sistematično spreminjanje demografske in pravne slike Združenih držav Amerike.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Združenih državah Amerike neposredno vpliva na globalno varnostno arhitekturo in stabilnost zahodnega zavezništva, katerega del je Slovenija. Drastične spremembe v ameriški notranji in zunanji politiki, vključno z morebitno nestabilnostjo zaradi množičnih deportacij, lahko vplivajo na diplomatske odnose in gospodarsko sodelovanje med EU in ZDA.
Sekretarka za domovinsko varnost ZDA, Kristi Noem, je na zaslišanju v predstavniškem domu odločno branila strogo imigracijsko politiko Trumpove administracije. Migrante je predstavila kot veliko grožnjo Združenim državam, kar po njenem mnenju upravičuje oster ukrep, ki vključuje aretacije, deportacije in omejitve za tujce.
Ministrstvo za domovinsko varnost ZDA (DHS) ponuja nezakonitim priseljencem 3.000 dolarjev, če prostovoljno zapustijo Združene države Amerike. Ponudba je del "počitniškega dogovora", sredstva pa se izplačujejo prek aplikacije za pametne telefone. Gre za trikrat višji znesek, kot so ga ponujali do sedaj.
Predstavniški dom ameriškega kongresa je z 231 glasovi proti 195 sprejel zakon o zaščiti delovne sile v Ameriki (H.R. 2550), s katerim so razveljavili izvršni ukaz predsednika Donalda Trumpa. Omenjeni ukaz je več kot milijonu zveznih uslužbencev odvzel pravice do kolektivnih pogajanj, sedanje glasovanje, izsiljeno s peticijo za razrešitev, pa predstavlja pomemben politični poraz za Belo hišo. Uspeh zakona v spodnjem domu je omogočila skupina zmernih republikancev, ki so se pridružili demokratom, kar kaže na poglabljanje razkolov znotraj Republikanske stranke.
Republikanski poslanec Thomas Massie je opozoril, da je stranka v kongresu v nestabilnem položaju, saj so zmerni člani praktično prevzeli nadzor nad zakonodajno agendo predsedniku predstavniškega doma Miku Johnsonu. Notranja trenja, ki jih dodatno stopnjujejo vprašanja subvencij za zdravstvo in razkritja dokumentov o Jeffreyju Epsteinu, resno ogrožajo kohezijo stranke pred prihajajočimi vami. Medtem ko se znotraj stranke bije boj za prevlado, demokrati izkoriščajo majhno večino republikancev za uveljavljanje lastnih zakonodajnih ciljev, kar postavlja Trumpovo administracijo v težaven položaj pred napovedano bitko v senatu.
Ameriška agencija za domovinsko varnost (Department of Homeland Security) je na družbenih omrežjih objavila video, v katerem aretacijo migrantov primerja z lovljenjem Pokémonov, pri čemer uporablja slogan "Gotta catch 'em all". Podjetje Pokémon se je odzvalo in sporočilo, da niso dali dovoljenja za uporabo njihove blagovne znamke v videu, ki prikazuje racije priseljevanja. Guvernerka Južne Dakote, Kristi Noem, se je znašla v pravnih težavah zaradi vpletenosti v te racije.
Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je vložilo tožbo proti zvezni državi Virginija in Univerzi v Virginiji (UVA) zaradi zakona, ki nezakonitim priseljencem omogoča dostop do finančne pomoči in znižanih šolnin, rezerviranih za prebivalce te zvezne države. Zvezne oblasti trdijo, da takšna politika neposredno diskriminira državljane ZDA iz drugih zveznih držav, ki morajo za študij na isti univerzi plačevati bistveno višje zneske. Po navedbah tožilstva virginijska zakonodaja krši zvezne predpise, ki omejujejo podeljevanje javnih ugodnosti osebam brez urejenega statusa bivanja.
Administracija predsednika Donalda Trumpa s to potezo stopnjuje pritisk na tako imenovane države in mesta 'zatočišča', ki izvajajo politike v korist nezakonitih migrantov. Pravosodno ministrstvo zahteva razveljavitev spornih določil, ki so bila uveljavljena na podlagi lokalne zakonodaje v Virginiji. Primer bi lahko postavil pomemben pravni precedens za druge ameriške zvezne države, ki izvajajo podobne izobraževalne programe. Tožba poudarja napetosti med zvezno oblastjo in posameznimi državami glede pristojnosti nad vprašanji migracijske politike in porabe javnih sredstev.
Pravosodno ministrstvo Združenih držav Amerike je vložilo tožbo proti zvezni državi Virginija in njeni vodilni univerzi (UVA), ker naj bi nezakonitim priseljencem omogočali dostop do znižanih šolnin in finančne pomoči. Po mnenju zveznih oblasti virginijski izobraževalni kodeks krši zvezno zakonodajo s tem, ko osebam brez urejenega statusa dodeljuje status rezidenta, kar jim prinaša znatne finančne ugodnosti pri študiju. Administracija predsednika Donalda Trumpa trdi, da so te ugodnosti po zakonu rezervirane izključno za državljane in tiste s legalnim prebivališčem.
Tožba predstavlja nov korak v zaostrovanju migracijske politike pod novo ameriško upravo, ki se aktivno spopada z lokalnimi zakonodajami, ki nudijo zaščito ali ugodnosti migrantom. Zvezna država Virginija je v svoji zakonodaji doslej omogočala, da se študenti, ki živijo v državi, obravnavajo kot domači študenti ne glede na njihov imigracijski status. Pravosodno ministrstvo zahteva takojšnjo prekinitev te prakse, saj naj bi neupravičeno obremenjevala davkoplačevalce in ustvarjala spodbude za nezakonito priseljevanje.
Dogajanje v Združenih državah Amerike neposredno vpliva na globalno varnostno arhitekturo in stabilnost zahodnega zavezništva, katerega del je Slovenija. Drastične spremembe v ameriški notranji in zunanji politiki, vključno z morebitno nestabilnostjo zaradi množičnih deportacij, lahko vplivajo na diplomatske odnose in gospodarsko sodelovanje med EU in ZDA.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.