Strokovnjaki so kritično ocenili novo ameriško bojno ladjo 'razreda Trump', ki jo je napovedal Donald Trump. Po njihovem mnenju je ladja zastarela in bi bila v konfliktu 'magnet za bombe', zato najverjetneje ne bo nikoli zaplula. Trump je sicer novo ladjo opisal kot najhitrejšo, največjo in najmočnejšo bojno ladjo, kar jih je bilo kdaj zgrajenih.

Vodja evropskih krščanskih demokratov Manfred Weber se je zavzel za napotitev nemških vojakov pod okriljem Evropske unije v Ukrajino, da bi zagotovili varnost mirovne rešitve po morebitnem dogovoru.

Severnokorejski voditelj Kim Džong Un je v novoletnem sporočilu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu izjavil, da sta se državi združili v 'najiskrenejše zavezništvo, ki si deli kri, življenje in smrt v istem jarku' v boju proti Ukrajini. Severna Koreja je razkrila tudi svojo prvo jedrsko podmornico, kar nakazuje na poglabljanje obrambnih odnosov med državama.

Kongres Združenih držav Amerike je potrdil Zakon o nacionalni obrambi za leto 2026 (NDAA), ki prvič presega en bilijon dolarjev za vojaške izdatke. Zakon je podpisal predsednik Trump. V proračun so vključeni tudi drugi vojaški izdatki, kot so obresti.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla napad z droni na državno rezidenco Vladimirja Putina v regiji Novgorod, kar je Ukrajina zanikala. Poleg tega je Putin podpisal spremembe zakonodaje, ki Rusiji omogočajo ignoriranje odločitev tujih in mednarodnih sodišč v kazenskih zadevah.

Podpredsednik JD Vance je izdal ostro opozorilo, da množične migracije iz držav z večinskim muslimanskim prebivalstvom v Evropo tvegajo, da bo jedrski arzenal prišel pod vpliv islamističnih politikov, kar predstavlja resno nevarnost za ameriške interese.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte meni, da Evropska unija ne bi smela postati popolnoma neodvisna od Združenih držav Amerike na področju obrambe. Rutte je poudaril, da Washington pričakuje, da bo Evropa prevzela večjo odgovornost in namenila več sredstev za obrambo, vendar ostaja na isti strani z ZDA, ki v celoti podpirajo Nato.

Kitajska vojska je sporočila, da je začela vojaške manevre z ostro municijo okoli Tajvana. V manevrih sodelujejo vojne ladje, kopenska vojska in letalstvo. Oblasti Tajvana so pozvale Peking k takojšnji prekinitvi manevrov.

Belorusija je uradno potrdila, da je Rusija na njenem ozemlju razporedila svoj najnovejši hipersonični raketni sistem srednjega dosega Orešnik, ki ima zmogljivost prenašanja jedrskih konic. Belorusko obrambno ministrstvo je v torek objavilo videoposnetek, ki po njihovih trditvah prikazuje prihod in namestitev sistema na operativne položaje. Čeprav so tehnične specifikacije in natančen doseg rakete še vedno strogo varovana skrivnost, videoposnetek prikazuje ruske enote in tehnično osebje med dvigovanjem zastave ter konvoj vozil, ki se premikajo na položaje za izstrelitev in se nato prekrijejo z maskirnimi mrežami. Satelitski posnetki dodatno potrjujejo prisotnost teh sistemov, vendar nekateri strokovnjaki opozarjajo, da na objavljenih posnetkih niso neposredno vidne same lansirne naprave, temveč predvsem podporna vozila. Kljub temu je visoki častnik v nagovoru vojakom poudaril, da je sistem uradno prevzel bojno dolžnost po predhodno opravljenih usposabljanjih in izvidniških vajah. Ta poteza pomeni neposredno stopnjevanje vojaške navzočnosti Rusije na zahodnih mejah v okviru njene tesne vojaške zveze z Minskom.

Predsednik Trump je kolumbijskega predsednika Petra posvaril, naj bo previden. Senator Moreno je pozdravil Trumpovo odločitev o zajetju Nicolása Madura. Latinskoameriški predsedniki, ki podpirajo stališče Bele hiše, so proslavili aretacijo in izročitev Madura, medtem ko je italijanska vlada previdna glede ameriškega vojaškega posredovanja.

Zaradi aktivnosti ruskega letalstva dolgega dosega, ki je izvajalo napade na ozemlju Ukrajine, je Poljska ponoči aktivirala svoje vojaško letalstvo. Poveljstvo operativnih sil je sporočilo, da so bile v poljskem zračnem prostoru aktivirane vojaške letalske enote, pri čemer so v pripravljenosti bili tudi sistemi zračne obrambe. Poleg tega sta bili začasno zaprti letališči v Rzeszowu in Lublinu. Dne 27. decembra okoli 3:00 zjutraj je poveljstvo operativnih sil postavilo vojaško letalstvo v stanje pripravljenosti. Akcija se je zaključila okoli 8:00.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.

Voditelji držav tako imenovane koalicije voljnih so se v torek popoldne sestali v Parizu, kjer so razpravljali o nadaljnji podpori Ukrajini, ki se še naprej spopada z rusko agresijo. Glavne teme pogovorov so vključevale oblikovanje dolgoročnih varnostnih jamstev za Ukrajino ter načrtovanje povojne rekonstrukcije in obnove države. Srečanje je bilo ključno za usklajevanje pomoči med zaveznicami, ki podpirajo obrambo Kijeva. Za Češko republiko je na tovrstnem srečanju prvič sodeloval premier Andrej Babiš. Pred začetkom pogovorov je Babiš izrazil radovednost glede vsebine razprav in poudaril pomen usklajenega delovanja evropskih partneric. Njegova udeležba nakazuje nadaljevanje aktivne češke zunanje politike v okviru skupine držav, ki so pripravljene prevzeti vodilno vlogo pri stabilizaciji razmer v regiji in zagotavljanju humanitarne ter vojaške pomoči ukrajinskim silam.

Ameriško naftno podjetje Chevron je v luči političnih sprememb v Venezueli pridobilo strateško prednost, saj kot edini večji ameriški ponudnik v državi razpolaga z vso potrebno infrastrukturo za črpanje in sanacijo naftnega sektorja. Delnice podjetja so se po napovedih o vnovičnem prevzemu nadzora nad venezuelsko produkcijo s strani Združenih držav Amerike podražile. Washington si namreč prizadeva za vzpostavitev nadzora nad tamkajšnjo proizvodnjo nafte, ne glede na to, ali bodo embargo ohranili ali pa bodo spodbujali neposredno črpanje surove nafte. Strateški premik prihaja v času, ko ZDA krepijo pritisk na režim Nicolása Madura, hkrati pa poskušajo stabilizirati svetovni trg z nafto prek svojih korporacij. Chevron, ki je v tej južnoameriški državi prisoten že od začetka 20. stoletja, bo imel ključno vlogo pri morebitni obnovi energetske infrastrukture, kar podjetju zagotavlja dolgoročno konkurenčno prednost pred drugimi zahodnimi akterji, ki so državo zaradi sankcij zapustili.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro opozoril iranske oblasti pred nasilnim zatiranjem protestov, ki so v državi izbruhnili zaradi visokih življenjskih stroškov. Trump je navedel, da so Združene države Amerike pripravljene in oborožene za posredovanje, če bi iranske oblasti začele pobijati miroljubne protestnike. Njegove izjave, v katerih je obljubil, da bodo ZDA »prihitela na pomoč« protestnikom, so v Teheranu naletele na oster odpor. Iranski zunanji minister Abas Aragiči je Trumpove grožnje označil za »nepremišljene in nevarne« ter dodal, da takšna retorika kaže na vpliv tistih, ki se bojijo stabilnosti regije. Hkrati so ameriške oblasti v Severni Karolini uspele preprečiti teroristični napad, ki ga je navdihnila skupina Islamska država (ISIS). Osemnajstletni Kristan Sturdivant je bil obtožen načrtovanja napada z noži in kladivi na silvestrovo. Pravosodno ministrstvo ZDA je potrdilo, da je bila grožnja pravočasno nevtralizirana, kar dodatno poudarja napete varnostne razmere, v katerih se trenutno nahajajo Združene države, tako na notranjepolitičnem kot na mednarodnem področju. Trumpova napoved o pripravljenosti na posredovanje v Iranu predstavlja pomemben zunanjepolitični premik in stopnjevanje napetosti med državama, ki sta že leta v sovražnem odnosu.

Združene države Amerike so v Nigeriji izvedle zračne napade na cilje Islamske države (ISIS). Predsednik Trump je ob tem poudaril, da njegova država ne bo dopustila, da bi radikalni islamski terorizem uspel. Napadi so bili izvedeni v času božičnih praznikov.

Kitajska nadaljuje s pošiljanjem sporočil prek javne propagande, s čimer nakazuje svojo pripravljenost na neposreden izziv ZDA. Državni mediji so objavili posnetke simuliranih pomorskih spopadov na Karibih, sledila pa je objava videa, ki prikazuje hipersonično protiladijsko raketno zmogljivost. Kitajski medij Global Times je na platformi X objavil video, na katerem je prikazana hipersonična protiladijska raketa YJ-20.

Poljska je na božični dan dvignila bojna letala, da bi prestregla rusko izvidniško letalo, ki je letelo blizu poljskega zračnega prostora nad Baltskim morjem. Rusko letalo so varno pospremili stran od Poljske. Poleg tega je Poljska poročala, da je čez noč iz Belorusije v državo vstopilo več deset predmetov, pri čemer nekateri uradniki menijo, da gre za namerne provokacije, časovno usklajene s prazničnim obdobjem.

Ameriška vojska bo razširila svoj nabor orodij umetne inteligence (UI) v novem partnerstvu s podjetjem xAI Elona Muska. Storitev xAI, ki je lastnik družine generativnih klepetalnikov UI Grok, bo sodelovala pri platformi GenAI.mil za orodja UI, ki jo je Pentagon začel uporabljati.

Zvezni preiskovalni urad (FBI) je v zvezni državi Severna Karolina preprečil načrtovan teroristični napad, ki naj bi se odvil na silvestrovo. Po navedbah urada v Charlottu so agenti uspešno ustavili posameznika, ki ga je k dejanju neposredno spodbudila teroristična skupina Islamska država (ISIS). To je že drugi večji preprečeni napad pod vodstvom direktorja FBI Kasha Patela v zadnjih mesecih, kar kaže na povečano dejavnost varnostnih organov pri odkrivanju domačih groženj, povezanih s tujimi ekstremističnimi ideologijami. Podrobnosti o identiteti osumljenca in specifični tarči napada uradno še niso bile razkrite, vendar je FBI za kasnejše ure že napovedal podrobnejšo izjavo za javnost. Operacija odraža trenutno visoko stopnjo pripravljenosti ameriških varnostnih služb med prazniki, ko je tveganje za tovrstne incidente tradicionalno večje. Preiskovalci se trenutno spopadajo z analizo dokazov, ki bi lahko povezali osumljenca z širšo mrežo podpornikov Islamske države.

V New Orleansu so ob praznovanju novega leta uvedli poostrene varnostne ukrepe, vključno z namestitvijo enot nacionalne garde. Odločitev za napotitev vojaških sil je sprejel ameriški predsednik Donald Trump, vojaki pa so v mesto prispeli v torek. Ukrep sledi tragičnemu terorističnemu napadu na ulici Bourbon Street pred letom dni, v katerem je življenje izgubilo 14 ljudi. Nacionalna garda bo lokalnim organom pregona pomagala pri zagotavljanju varnosti med množičnimi prireditvami. Mestne oblasti v New Orleansu so ob prvi obletnici krvavega dogodka poudarile, da še vedno iščejo trajnejše varnostne rešitve za zaščito turistov in prebivalcev. Poleg pripadnikov nacionalne garde so na ulicah prisotni tudi številni državni policisti, ki bodo v mestu ostali vse do konca karnevalske sezone. Napotitev garde predstavlja neposreden odgovor na lanskoletno nasilje in poskus preprečevanja morebitnih novih incidentov v času visoke stopnje tveganja.

Zvezni preiskovalni urad (FBI) je na silvestrovo v zvezni državi Severna Karolina pridržal 18-letnega Christiana Sturdivanta, ki je osumljen načrtovanja terorističnega napada v imenu skupine Islamska država (IS). Po navedbah tožilstva je ameriški državljan načrtoval masovni pokol z nožem v lokalni trgovini z živili, kjer naj bi izvedel tako imenovano mučeniško operacijo. Preiskovalci so v njegovem domu našli ročno napisan načrt z naslovom »Napad na silvestrovo 2026«, v katerem so bile podrobno opisane njegove namere. Sturdivant je bil pod nadzorom organov pregona približno eno leto, med katerim je na spletu prebiral propagando Islamske države in objavljal videoposnetke na platformi TikTok. Osumljenec je prek spleta komuniciral s tajnim agentom newyorške policije (NYPD), za katerega je verjel, da je član teroristične organizacije. V teh pogovorih je Sturdivant prisegel zvestobo Islamski državi in napovedal skorajšnji džihad. Sturdivant se je prav tako osebno sestal s tajnim agentom FBI, kar je privedlo do njegove aretacije 31. decembra. Na sodišču se je prvič pojavil 2. januarja, kjer so ga uradno obtožili poskusa zagotavljanja materialne podpore tuji teroristični organizaciji.

V središču Pariza je neznani napadalec v podzemni železnici z nožem poškodoval tri ženske. Napadalec je pobegnil s kraja dogodka, policija pa ga išče. Incident se je zgodil na več postajah podzemne železnice, policija pa je osumljenca prijela v Sarcellesu, na severnem predmestju Pariza.

Po poročanju virov je ameriška vojska na božični dan izvedla napade v Nigeriji s soglasjem tamkajšnje vlade. S tem je Nigerija postala deveta država, ki jo je bombardiral Trump med svojim mandatom, kar ga uvršča med ameriške predsednike z največ bombardiranimi državami. Strokovnjaki so kritizirali poročanje nekaterih medijev o napadih.

Alexander Hoffmann, vodja poslanske skupine CSU v nemškem parlamentu, je ponovno zahteval, da se stranki AfD prepove udeležba na Münchenski varnostni konferenci (MSC). Hoffmann je v intervjuju za "Handelsblatt" izrazil mnenje, da AfD ne zastopa resne zunanje in varnostne politike ter da predstavlja varnostno tveganje. AfD že dve leti ni smela sodelovati na konferenci, prihodnja pa bo potekala februarja 2026.

Ameriška Zvezna komisija za komunikacije (FCC) je napovedala prepoved vseh novih modelov dronov tujih proizvajalcev, sklicujoč se na nacionalno varnost. Ta poteza bo prizadela predvsem kitajska proizvajalca dronov DJI in Autel.

Grški obrambni minister Nikos Dendias je odgovoril na provokativne izjave turškega obrambnega ministrstva na božični dan in poudaril, da Grčija nikomur ne grozi in ni izrazila revizionističnih stališč. Dendias je s Samosa sporočil, da je Grčija odločena braniti svoje suverene pravice, hkrati pa izžareva sporočilo nacionalne samozavesti.

Izrael je začel uporabljati laserski zračni obrambni sistem Iron Beam, ki je zdaj del večplastne raketne obrambne mreže. Izraelski uradniki trdijo, da bo sistem spremenil bojišče in okrepil varnost države pred raketami, droni in drugimi zračnimi grožnjami. Pričakujejo, da bodo bojne zmogljivosti sistema vplivale na ameriško načrtovanje raketne obrambe.

Kitajska vojska je drugi dan zapored nadaljevala z obsežnimi vojaškimi manevri v bližini Tajvana, v okviru katerih je simulirala popolno blokado otoka in njegovih ključnih pristanišč. Peking je operacijo označil za »ostro opozorilo« tajvanskim oblastem zaradi po njihovem mnenju separatističnih teženj. Vaje vključujejo uporabo bojnih letal in vojaških ladij, ki so opremljene z vsemi sredstvi za napad, kar predstavlja enega največjih kitajskih vojaških pritiskov na otok v zadnjih letih. Evropska unija je v odzivu na stopnjevanje napetosti obe strani pozvala k skrajni zadržanosti. Evropska komisija je poudarila, da vojaški manevri Pekinga poglabljajo nestabilnost v regiji ter neposredno ogrožajo mednarodni mir in varnost. Tajvanski predsednik Laj Čching-te je ob tem zagotovil, da bo Tajvan deloval preudarno in si ne bo prizadeval za stopnjevanje napetosti ali izzivanje novih sporov, kljub nenehnemu pritisku sosednje velesile, ki otok še vedno obravnava kot svojo odpadniško provinco.

Kitajske oborožene sile so v začetku tedna začele nov krog obsežnih vojaških manevrov, s katerimi so obkolile otok Tajvan. Po poročanju uradnega Pekinga so vaje, ki vključujejo letalstvo in mornarico, namenjene preverjanju bojnih zmogljivosti v realnih pogojih in predstavljajo opozorilo silam, ki si prizadevajo za neodvisnost otoka. Tajvanske oblasti so v odziv na povečano vojaško dejavnost aktivirale lastne obrambne sisteme, vključno z vzletom lovskih letal Mirage 2000 iz letalske baze Hsinchu. Dogodek pomeni ponovno zaostritev razmer v Tajvanski ožini, ki ostaja ena najbolj nestabilnih geopolitičnih točk na svetu. Kitajska stran je poudarila, da gre za zakonit odgovor na provokacije, medtem ko Tajpej dejanja označuje za spodkopavanje regionalnega miru in stabilnosti. Manevri vključujejo simulacijo blokade ključnih pristanišč in napade na pomorske cilje, kar povzroča skrbi glede nemotene plovbe v regiji.

Hutijski uporniki v Jemnu so sporočili, da bodo izraelsko prisotnost v odcepljeni regiji Somaliland obravnavali kot vojaški cilj. Izjava je prišla po tem, ko je Izrael priznal Somaliland kot neodvisno in suvereno državo, kot prva država na svetu. Po poročanju Middle East Monitorja naj bi Izrael v Somalilandu vzpostavil bazo za boj proti hutijem v Jemnu.

Ameriško južno poveljstvo (SOUTHCOM) je sporočilo, da so v ponedeljek zvečer izvedli nov letalski napad v okviru operacije Južni sulica (Operation Southern Spear). Napad se je zgodil v mednarodnih vodah Vzhodnega Pacifika, tarča pa je bilo plovilo, ki so ga upravljale skupine, opredeljene kot teroristične organizacije. Po uradnih navedbah vojske sta bila v operaciji ubita dva narkoterorista, ki sta bila vpletena v dejavnosti tihotapljenja prepovedanih drog. Operacija predstavlja nadaljevanje okrepljenih prizadevanj ameriških oboroženih sil pod vodstvom Trumpove administracije za zajezitev čezmejnega kriminala in trgovine z drogami. Plovilo je delovalo v mednarodnih vodah, ko so ga ameriške sile nevtralizirale s pomočjo kinetičnega udara. Incident poudarja vse večjo vlogo vojaških sil v boju proti mamilarskim kartelom, ki so zaradi svoje nevarnosti in organiziranosti s strani ZDA klasificirani kot teroristične entitete. Poveljstvo SOUTHCOM podrobnejših informacij o natančni lokaciji ali identiteti ubitih ni razkrilo.