Ukrajinski predsednik Zelenski je razkril, da se ukrajinske sile v Harkovu ne soočajo samo z ruskimi enotami, temveč tudi s plačanci iz različnih azijskih in afriških držav. Novi zahodni in proukrajinski analitiki vidijo malo pozitivnega za Ukrajino, saj se ruska vojaška moč še naprej krepi.

Združene države Amerike širijo svojo vojaško prisotnost na Korejskem polotoku z ustanovitvijo dodatne elitne letalske enote blizu demilitariziranega območja. Ta poteza je očitno odgovor na nedavno izjavo Pjongjanga, da se bodo pogajali le, če ZDA opustijo zahtevo po denuklearizaciji. Pentagon je sporočil, da želijo s tem povečati svoje bojne zmogljivosti v primeru, da odvračanje ne bo uspešno.

Rusija je izrazila kritike na račun ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi njegovih nedavnih groženj Iranu, povezanih z jedrskim programom. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva, Maria Zakharova, je obsodila Trumpovo retoriko in napovedane morebitne napade na iranske jedrske objekte. Hkrati je Rusija pozvala k zadržanosti po tem, ko so ZDA napovedale premike jedrskih podmornic, kar je sprožilo dodatne napetosti.

Ruske izgube v vojni proti Ukrajini so po podatkih Mediazone dosegle 132.600 potrjenih mrtvih do 26. septembra. Ukrajina je z droni napadla rafinerijo v južni Rusiji, s čimer naj bi Rusija izgubila četrtino svoje zmogljivosti predelave nafte. Rusija je prav tako v Moldaviji rekrutirala pravoslavne duhovnike za vplivanje na volivce, pri čemer jim je plačala pelerinaje v Moskvo in ponudila denarne kartice.

Ruski nočni napadi so v Ukrajini pustili več kot 100.000 odjemalcev v treh regijah brez elektrike, je sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Donald Trump želi doseči mirovni sporazum z Vladimirjem Putinom in pritiska na Zelenskega, da popusti. Predaja zasedenih ozemelj je v Ukrajini tabu, vendar bo morda Kijev prisiljen ponovno pretehtati svoje stališče.

V Nemčiji narašča zaskrbljenost glede morebitnega ruskega napada na državo članico NATA, kot sta Poljska ali Litva. Raziskava kaže, da 63 % Nemcev verjame, da je takšen napad možen. Hkrati pa nekateri ameriški mediji priznavajo, da je Zahod storil napake pri svojem ravnanju z Rusijo.

Rusija je izvedla obsežen napad z droni in raketami na Kijev, pri čemer je bilo ubitih najmanj 15 ljudi, 48 pa je ranjenih. Med drugim je bila poškodovana tudi zgradba delegacije Evropske unije. Napad je bil široko obsojen, evropski voditelji pa so ga označili za barbarstvo. EU je zaradi napada poklicala ruskega odposlanca in napovedala nove sankcije proti Moskvi. Ukrajinski uradniki so potrdili uspešen ukrajinski napad na rusko korveto v Azovskem morju.

Podpredsednik JD Vance je bil kritiziran zaradi odziva na smrt ameriške državljanke, ki jo je povzročil agent ICE. Priča je zanikala uradno različico dogodkov o streljanju agenta ICE v Minneapolisu. Senatorji zahtevajo preiskavo streljanja, v katerem je umrla mati iz Minneapolisa, Renee Good. Razkrite so bile dodatne informacije o agentu ICE, ki je streljal.

Zahodne države, vključno s Francijo in Nemčijo, razmišljajo o varnostnih jamstvih in možni prisotnosti vojakov v Ukrajini po koncu vojne, čeprav se javnost in del oblasti v nekaterih državah, kot je Nemčija, temu upirajo. Pojavljajo se načrti za vzpostavitev obrambnih linij s sodelovanjem različnih sil, vključno z evropskimi in ameriškimi. Medtem ko Evropa želi povečati proizvodnjo orožja za Ukrajino, Poljska popravlja obstoječo opremo. Vzporedno potekajo izmenjave zapornikov med Rusijo in Ukrajino, kjer so izpustili ukrajinskega novinarja, ki ga je Rusija zadrževala več kot tri leta. V Częstochowi so iz Poljske izgnali ukrajinskega državljana zaradi napada na policiste.

Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Ruski napadi so povzročili požare in zadeli zgradbe energetskih podjetij. V zračnem napadu v regiji Černihiv je umrla ena oseba. Ruske sile so zadele tudi regijo Poltava, mesto Kremenčuk pa je bilo izpostavljeno obsežnemu napadu. Ruske sile so napredovale, medtem ko je Ukrajina bila izpostavljena več kot 600 napadom z droni.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ponovno pozval k vrnitvi Turčije v ameriški program naprednih lovskih letal F-35, pri čemer je poudaril, da bi ta korak okrepil dvostranske odnose z Združenimi državami Amerike in povečal varnost zavezništva Nato. Erdogan je v izjavi za Bloomberg razkril, da je vprašanje osebno izpostavil tudi v pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom med septembrskim srečanjem v Beli hiši. Turško vodstvo meni, da je bila odstranitev države iz programa nepravična in strateško škodljiva za celotno zavezništvo. Poziv k ponovni vključitvi prihaja v času, ko si Ankara prizadeva premostiti dolgoletne spore z Washingtonom, ki so se poglobili po turškem nakupu ruskega obrambnega sistema S-400. Turčija je bila prvotno partnerica v programu F-35 in je načrtovala nakup več kot 100 letal, vendar so ZDA sodelovanje prekinile zaradi bojazni, da bi ruska tehnologija lahko ogrozila varnostne protokole Natovih lovcev. Sedanja prizadevanja Erdogana nakazujejo na morebitno spremembo v turški zunanji politiki in željo po obnovitvi polnega vojaškega sodelovanja z Zahodom.

Ameriški predsednik Donald Trump je prekinil diplomatska prizadevanja z venezuelskim predsednikom Nicolasom Madurom. To se je zgodilo sočasno z objavo domnevnega seznama za usmrtitev, ki ga je izdalo Ministrstvo za pravosodje in vsebuje imena voditeljev kartelov. Venezuela je ZDA obvestila o teroristični zaroti proti ameriški ambasadi v Caracasu. Obstajajo tudi ameriški vojaški načrti za zavzetje pristanišč in letališč v Venezueli. Maduro si prizadeva za posredovanje Vatikana v pogajanjih za mir.

Analitiki razpravljajo o tem, katere zahodne varnostne garancije bi bile sprejemljive za Putina v zvezi z Ukrajino. Ena od možnosti je, da Rusija ne bi nasprotovala nadaljnji podpori Nata Ukrajini v primeru novega konflikta. Medtem pa je predsednik Trump na srečanju s Putinom izrazil, da je treba doseči trajen mir v Ukrajini, ki vključuje pogoje, dogovorjene okoli leta 1990, kot sta nevtralnost Ukrajine in preprečevanje širitve Nata na vzhod.

ZDA so pod vodstvom Donalda Trumpa podvojile carine na številne indijske izdelke, dosegle so 50 %, kot kazen za nakup ruske nafte. Finančni minister ZDA je izjavil, da bi lahko Trumpove carine prinesle več kot 500 milijard dolarjev prihodkov letno in tako preoblikovale napovedi primanjkljaja. Hkrati trgi pozorno spremljajo in ocenjujejo vse večji Trumpov vpliv na ameriško centralno banko (FED). Visoki uradnik EU je priznal, da je popustil Trumpu v trgovinskih pogajanjih.

Po pogovorih med Ukrajino in ZDA v Berlinu, kjer so ZDA nakazale odprtost Rusije za vstop Ukrajine v EU in napredek pri varnostnih jamstvih, so evropski voditelji poudarili, da se mednarodne meje ne smejo spreminjati s silo. Donald Trump je priznal, da je Ukrajina v konfliktu z Rusijo že izgubila ozemlje. Poljski premier je izrazil dvom o hitri odločitvi EU glede zaplembe ruskega premoženja. Sergej Lavrov pa je izpostavil ponovni vzpon nacizma v EU in nagnjenost Evrope k "kraji".

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v Berlinu opravil novo rundo pogovorov z ameriškimi odposlanci glede mirovnih pogajanj za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne z Rusijo. ZDA so obljubile neopredeljena varnostna jamstva Ukrajini kot del mirovnega sporazuma.

Po srečanju Volodimirja Zelenskega in Donalda Trumpa na Floridi ni prišlo do napredka v pogajanjih, vendar je sam obstoj pogovorov označen kot uspeh. Ukrajinski ambasador na Poljskem je poudaril, da Ukrajina ne bo nikoli pristala na ozemeljske odpovedi. Poljski general opozarja, da si Rusija prizadeva za strateško pavzo, da bi obnovila svoje sile in nadaljevala z operacijami.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da si Rusija prizadeva odrezati Ukrajino od Črnega morja. ZDA so predlagale nov format mirovnih pogajanj med Ukrajino in Rusijo, ki naj bi potekala v Miamiju s prisotnostjo ameriških in evropskih predstavnikov. Ruska delegacija, ki jo vodi Kiril Dmitrijev, naj bi se sestala v Miamiju s Steveom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem, zetom ameriškega predsednika, da bi razpravljali o končanju vojne.

Donald Trump je obljubil subvencije naftnim podjetjem, ki bi podpirala obnovo energetske infrastrukture Venezuele. Grozil je Delcy Rodríguez, da ji bo zaračunal več kot Maduru. ZDA so izvedle napad na Venezuelo, kar je povzročilo skok v ceni Trump Coin. Kritiki menijo, da je napad del načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki.

Ameriški odposlanci Steve Witkoff in Jared Kushner so se v Moskvi pet ur pogajali z Vladimirjem Putinom o mirovnem sporazumu za Ukrajino, vendar po besedah pomočnika Kremlja Jurija Ušakova ni bilo soglasja. Po poročanju naj bi evropski voditelji kovali zaroto proti Trumpovemu mirovnemu načrtu in izrazili zaskrbljenost zaradi zaščite Volodimirja Zelenskega. Mirovni pogoji naj bi bili za Ukrajino drakonski, pogajanja pa so ponovno propadla.

Senator Lindsey Graham je kritiziral Trumpov mirovni načrt za Ukrajino, medtem ko je Putin izjavil, da bi lahko bil osnova za končno mirovno rešitev. Ukrajina se je strinjala, da bo začela pogajanja z ameriškimi uradniki o načrtu, čeprav nekateri v Ukrajini izražajo strah, da načrt pomeni kapitulacijo.

Časopis Weltwoche poroča, da je EU v Ženevi poskušala ublažiti Trumpov načrt za mirovna pogajanja glede Ukrajine. Sedaj naj bi ZDA same pogajale z Ukrajino in Rusijo, brez sodelovanja Evrope. Nemški kancler pa je izjavil, da ne bo nobenih odločitev o Ukrajini in Evropi brez sodelovanja Ukrajincev in Evropejcev, kar nakazuje na nasprotovanje vsiljenim mirovnim rešitvam.

Vladimir Putin je izjavil, da se ne strinja s točkami Trumpovega mirovnega načrta za Ukrajino, še posebej vztraja pri zavzetju Donbasa. Medtem je bil v Ruskem okupiranem delu Luganske oblasti česko-vietnamski državljan obsojen na 13 let zapora zaradi bojevanja proti Rusiji na strani Ukrajine.

Po neuspešnih pogovorih med ZDA in Rusijo o Ukrajini, kjer ni prišlo do kompromisa, je Putin izjavil, da je Rusija pripravljena na vojno z Natom, če bo do nje prišlo. Kljub temu je Putin sprejel nekatere ameriške predloge glede Ukrajine in je pripravljen nadaljevati pogovore, kar potrjujejo tudi zaupne diskusije v Kremlju.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Evropska unija največja ovira za mirovna pogajanja v Ukrajini, saj naj bi si prizadevala za strateški poraz Rusije. Opozoril je tudi, da bodo evropske vojaške sile, nameščene v Ukrajini, legitimen cilj za Rusijo. Izjava je bila objavljena na dan srečanja med Trumpom in Zelenskim.

Bela hiša je potrdila, da je predsednik Trump razmišljal o uporabi ameriške vojske za prevzem Grenlandije. Prav tako je Trump napovedal možnost subvencioniranja ameriških naftnih podjetij za obnovo venezuelskega energetskega sektorja po strmoglavljenju Madura, kjer naj bi vodenje prevzel Marco Rubio.

Ameriška obveščevalna skupnost ne ocenjuje, da ima Rusija sposobnost osvojiti Evropo ali celo Ukrajino, je izjavila direktorica ameriške nacionalne obveščevalne službe. Te izjave so odgovor na poročila, ki trdijo, da ameriška obveščevalna skupnost podpira stališča EU in NATO, da Rusija namerava izvesti invazijo na Evropo. Nekateri mediji so namreč poročali, da naj bi imela Rusija ambicije »osvojiti Evropo«, a se sedaj postavlja vprašanje, ali bodo ti mediji prenesli tudi uradno stališče ameriške obveščevalne skupnosti.

Pogovori o morebitnem miru v Ukrajini v Berlinu naj bi vstopili v odločilno fazo. Po srečanju pogajalcev so se pojavili pozitivni signali s strani ZDA, ameriška delegacija pa je izrazila optimizem glede napredka pri pogovorih o prekinitvi ognja med Ukrajino in Rusijo. Pričakuje se, da se bodo prizadevanja za mir nadaljevala.

Poveljnik vojaškega odbora NATO, italijanski admiral Giuseppe Cavo Dragone, je izjavil, da NATO razmišlja o bolj proaktivnem in agresivnem pristopu za boj proti ruskemu hibridnemu vojskovanju, ki bi lahko vključeval tudi preventivne ukrepe. Rusija se je na te izjave odzvala kritično. Hkrati so evropske članice NATO izrazile zaskrbljenost zaradi načrtov ZDA o zmanjšanju vojaške prisotnosti v Evropi in pozvale Washington k ohranitvi trenutne ravni.

Donald Trump je po pogovorih z evropskimi voditelji izrazil optimizem glede pogovorov med Rusijo in Ukrajino in ocenil, da so zdaj bližje koncu vojne kot kadarkoli prej. Napovedal je tudi, da bo o prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini telefoniral z evropskimi voditelji.

Evropa je obtožila Putina, da simulira mirovna pogajanja s Trumpovimi odposlanci. Zaradi pomanjkanja napredka v peturnih pogovorih v Moskvi je bilo odpovedano srečanje Zelenskega z ameriškim odposlancem.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Rusija pripravljena EU in Natu ponuditi garancije o nenapadanju. Lavrov je poudaril, da Rusija nikoli ni imela namena napasti katere koli države članice Nata ali EU. Izjava je bila podana na varnostni konferenci, kjer je bil prisoten tudi madžarski zunanji minister, kar nakazuje na morebitno spremembo v ruski retoriki glede evropske varnosti, čeprav ruska vojna v Ukrajini še naprej ogroža evropsko varnost.

Obisk ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Berlinu je povzročil precejšnje prometne omejitve in stres za prebivalce. Nemška prestolnica je sprejela visoke varnostne ukrepe, s približno 3.600 policisti, ki so bili angažirani za zagotavljanje varnosti. Poleg tega so se v Berlinu zbrali evropski voditelji in predstavniki EU ter Nata, da bi razpravljali o mirovnih pogajanjih v ukrajinskem konfliktu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prispel v London na srečanje "Koalicije voljnih", ki jo vodita Velika Britanija in Francija. Cilj srečanja je zagotoviti dolgoročne varnostne garancije za Ukrajino. Istočasno je Velika Britanija pozvala zaveznike, da dosežejo dogovor o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za okrepitev pogajalske pozicije Ukrajine v prihodnjih mirovnih pogovorih.

Objavljeni so bili prepisi telefonskih pogovorov, ki razkrivajo, da je ameriški odposlanec Steve Witkoff svetoval pomočniku ruskega predsednika, kako naj se Vladimir Putin pogovarja z Donaldom Trumpom o mirovnem načrtu za Ukrajino. Trump je zavrnil pomisleke glede Witkoffovega ravnanja, medtem ko Rusija trdi, da je uhajanje informacij poskus sabotaže mirovnih pogovorov.

Pojavili so se različni mirovni načrti za Ukrajino, vključno s Trumpovim načrtom, ki naj bi v Moskvi sprva naletel na previdno pozitiven odziv. Vendar pa je iranski vrhovni voditelj Ali Khamenei kritiziral Trumpa zaradi neizpolnjene obljube o končanju vojne. Medtem naj bi bili ZDA pripravljene priznati ruski nadzor nad Krimom in drugimi ukrajinskimi ozemlji kot del mirovnega dogovora. Potekajo tudi ločeni pogovori med ZDA, Rusijo in Ukrajino o alternativnih načrtih za končanje vojne.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je dejal, da bo posebni odposlanec Kiril Dmitrijev poročal predsedniku Vladimirju Putinu o ameriških predlogih za možno ureditev v Ukrajini. Kremelj zavrača trditve, da Rusija načrtuje napad na države članice EU ali NATO, in ponuja pravno zavezujoč dokument, ki bi to potrdil. Putin je zavrnil predlog za božično premirje in izjavil, da je Donbas ruski in da v Ukrajini ne sme biti Natovih vojakov.

Predsednik Trump je kolumbijskega predsednika Petra posvaril, naj bo previden. Senator Moreno je pozdravil Trumpovo odločitev o zajetju Nicolása Madura. Latinskoameriški predsedniki, ki podpirajo stališče Bele hiše, so proslavili aretacijo in izročitev Madura, medtem ko je italijanska vlada previdna glede ameriškega vojaškega posredovanja.

Po poročilih, mirovni načrt, o katerem se pogajajo v Ženevi, predvideva, da se Nato ne bo širil, Ukrajina ne bo postala članica zavezništva, ZDA in Rusija pa bosta podaljšali sporazume o jedrski kontroli in razorožitvi. Nekateri načrti celo odražajo zahteve Moskve glede varnostnih vprašanj in širitve Nata.

Evropa pod pritiskom časa poskuša ZDA prepričati, da bi izboljšale načrt za končanje vojne v Ukrajini v korist Kijeva. Trumpov načrt je presenetil tako Ukrajino kot Evropo. Neuspeh Bruslja bi bil v prid Moskve.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.

Voditelji držav tako imenovane koalicije voljnih so se v torek popoldne sestali v Parizu, kjer so razpravljali o nadaljnji podpori Ukrajini, ki se še naprej spopada z rusko agresijo. Glavne teme pogovorov so vključevale oblikovanje dolgoročnih varnostnih jamstev za Ukrajino ter načrtovanje povojne rekonstrukcije in obnove države. Srečanje je bilo ključno za usklajevanje pomoči med zaveznicami, ki podpirajo obrambo Kijeva. Za Češko republiko je na tovrstnem srečanju prvič sodeloval premier Andrej Babiš. Pred začetkom pogovorov je Babiš izrazil radovednost glede vsebine razprav in poudaril pomen usklajenega delovanja evropskih partneric. Njegova udeležba nakazuje nadaljevanje aktivne češke zunanje politike v okviru skupine držav, ki so pripravljene prevzeti vodilno vlogo pri stabilizaciji razmer v regiji in zagotavljanju humanitarne ter vojaške pomoči ukrajinskim silam.

Ameriško naftno podjetje Chevron je v luči političnih sprememb v Venezueli pridobilo strateško prednost, saj kot edini večji ameriški ponudnik v državi razpolaga z vso potrebno infrastrukturo za črpanje in sanacijo naftnega sektorja. Delnice podjetja so se po napovedih o vnovičnem prevzemu nadzora nad venezuelsko produkcijo s strani Združenih držav Amerike podražile. Washington si namreč prizadeva za vzpostavitev nadzora nad tamkajšnjo proizvodnjo nafte, ne glede na to, ali bodo embargo ohranili ali pa bodo spodbujali neposredno črpanje surove nafte. Strateški premik prihaja v času, ko ZDA krepijo pritisk na režim Nicolása Madura, hkrati pa poskušajo stabilizirati svetovni trg z nafto prek svojih korporacij. Chevron, ki je v tej južnoameriški državi prisoten že od začetka 20. stoletja, bo imel ključno vlogo pri morebitni obnovi energetske infrastrukture, kar podjetju zagotavlja dolgoročno konkurenčno prednost pred drugimi zahodnimi akterji, ki so državo zaradi sankcij zapustili.

Predsednik ZDA Donald Trump je potrdil telefonski pogovor z venezuelskim predsednikom Nicolásom Madurom, vendar ni razkril vsebine pogovora. Po poročanju naj bi Trump Maduru naročil, naj pobegne iz države. Venezuela je napovedala poseben načrt za pomoč potnikom, ki so zaradi Trumpovih ukrepov obtičali na letališčih v tujini.

Po poročanju različnih medijev naj bi Donald Trump pripravljal nov načrt za končanje vojne v Ukrajini, ki vključuje tajne pogovore z ruskimi uradniki. Načrt naj bi vključeval prepustitev delov vzhodne Ukrajine Rusiji, celoten načrt pa naj bi obsegal 28 točk. Ukrajina in države EU naj bi bile o tem obveščene kmalu.

Evropska unija ponuja Belgiji jamstva glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje Ukrajine. Voditelji EU in Velike Britanije pozivajo k napotitvi evropskih vojaških sil v Ukrajino ob prekinitvi ognja z Rusijo. Nemški strokovnjak svari pred naivnostjo do Rusije, medtem ko ruski minister Lavrov kritizira EU kot "strahopetne zdravnike" in zavrača prisotnost zahodnih sil v Ukrajini.

Visoki predstavnik Nata je izrazil prepričanje, da ruski predsednik Vladimir Putin blefira glede pripravljenosti Rusije na vojno z Evropo, saj naj Rusija ne bi imela zadostnih zmogljivosti za spopad z zavezništvom. Medtem Rusija išče podporo v Indiji, Medvedev pa je kritiziral EU in Nato. Ursula von der Leyen zahteva ruska sredstva, Nemčija pa krepi svojo vojaško moč.

ZDA razmišljajo o dobavi majhnega števila raket Tomahawk Ukrajini, vendar naj bi jih bilo največ 50, kar po mnenju Financial Times ne bi bistveno vplivalo na potek konflikta. Kljub temu bi že majhna količina teh raket imela močan simboličen in taktičen učinek, kar bi povečalo napetosti.

Sondiranje New York Timesa je pokazalo upad podpore ZDA Izraelu, pri čemer večina volivcev zavrača nadaljnjo pomoč. Medtem Izrael načrtuje napad na flotiljo, ki prevaža pomoč v Gazo, in obtožuje Georgea Gallowaya o vpletenosti Hamasa, kar pa je Izrael zanikal. Palestinci se soočajo s hudimi razmerami, vključno s stradanjem in genocidom, s tisoči smrtnimi žrtvami. Jemen je zagrozil ameriškim naftnim družbam s sankcijami. Predlagani mirovni načrt za Gazo, ki ga podpira administracija Trump-Netanjahu, kritiki vidijo kot obsodbo Palestincev na trajno podrejenost. ZDA so zagotovile varnost Katarju po izraelskem napadu, kar je povzročilo napetosti v geopolitiki Zaliva.