ZDA razmišljajo o dobavi majhnega števila raket Tomahawk Ukrajini, vendar naj bi jih bilo največ 50, kar po mnenju Financial Times ne bi bistveno vplivalo na potek konflikta. Kljub temu bi že majhna količina teh raket imela močan simboličen in taktičen učinek, kar bi povečalo napetosti.

Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Sondiranje New York Timesa je pokazalo upad podpore ZDA Izraelu, pri čemer večina volivcev zavrača nadaljnjo pomoč. Medtem Izrael načrtuje napad na flotiljo, ki prevaža pomoč v Gazo, in obtožuje Georgea Gallowaya o vpletenosti Hamasa, kar pa je Izrael zanikal. Palestinci se soočajo s hudimi razmerami, vključno s stradanjem in genocidom, s tisoči smrtnimi žrtvami. Jemen je zagrozil ameriškim naftnim družbam s sankcijami. Predlagani mirovni načrt za Gazo, ki ga podpira administracija Trump-Netanjahu, kritiki vidijo kot obsodbo Palestincev na trajno podrejenost. ZDA so zagotovile varnost Katarju po izraelskem napadu, kar je povzročilo napetosti v geopolitiki Zaliva.

Palestinske odporniške organizacije so se strinjale s Hamasovo stališče glede Trumpovega načrta. Izraelska vojska nadaljuje z genocidnim vojskovanjem v Gazi, kjer naj bi izvedla masaker v soseski Tuffah. Donald Trump je objavil, da se Izrael in Hamas približujeta koncu "3000 let stare katastrofe" pred srečanjem v Egiptu. Marin Miletić je potegnil vzporednico med dejanji Hamasa in potencialnimi dejanji sosedov proti Hrvaški, kar je izzvalo burne odzive.

Po srečanju med Volodimirjem Zelenskim in Donaldom Trumpom v ZDA ostaja vprašanje o dobavi preciznih raket Tomahawk Ukrajini odprto. Trump ni dal jasne zaveze, niti ni prošnje zavrnil. Grški mediji poročajo, da sta oba voditelja po srečanju poslala ločena sporočila, pri čemer je Trump poudaril, da je čas za prekinitev spopadov in dosego dogovora, medtem ko ZDA ne želijo stopnjevanja konflikta.

Trump je odobril prikrite operacije Cie v Venezueli. Srečanje med Trumpom in Zelenskim v Beli hiši ni prineslo pričakovanih rezultatov za Kijev, saj Zelenski ni dobil zagotovila o dobavi raket Tomahawk. Tusk je po srečanju Trump-Zelenski pozval EU k ukrepanju.

Donald Trump je v intervjuju za Politico izjavil, da ga v Natu kličejo 'očka' in da podpira evropske nacionaliste, kar naj bi povzročalo razdor med evropskimi desničarskimi strankami. Izrazil je tudi mnenje, da Ukrajina ni več demokracija in bi morala izvesti volitve.

Po poročilih naj bi Hamas v ponedeljek izpustil talce, kar naj bi bil rezultat posredovanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump naj bi že v ponedeljek obiskal Izrael in Egipt. Dogovor naj bi prišel dve leti po začetku vojne v Gazi, vendar ni jasno, ali bo to dejansko pomenilo mir v regiji.

Napetosti med Kitajsko in Japonsko so se zaostrile zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi, ki je namignila na možnost vojaškega posredovanja v primeru spopada med Kitajsko in Tajvanom. Japonska je poleg tega namestila rakete zemlja-zrak v bližini Tajvana, kar je povzročilo takojšnjo reakcijo Kitajske. Japonska naj bi s tem odstopala od svojega pacifističnega statusa in ogrožala mednarodni red.

Ameriški predsednik Donald Trump je nakazal možnost dobave raket Tomahawk Ukrajini, vendar želi vedeti, kako bi jih Kijev uporabil. Ruski diplomat je izjavil, da je zagon za mirovni dogovor v Ukrajini, ki se je pojavil po srečanju Putina in Trumpa, izčrpan.

V Dohi poteka konferenca, kjer predstavniki več kot 25 držav razpravljajo o oblikovanju mednarodnih stabilizacijskih sil v Gazi. Konferenco organizira ameriško centralno poveljstvo (CENTCOM) za izvajanje druge faze Trumpovega načrta za rešitev konflikta, ki naj bi zagotovila trajne varnostne in politične dogovore. Medtem je Donald Trump izjavil, da je mirovni sporazum o Ukrajini bliže kot kadarkoli prej. Trdi, da je imel dobre pogovore z evropskimi voditelji in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, z namenom uskladitve stališč vseh strani v konfliktu. Trumpova administracija je že predstavila okvirni mirovni načrt, ki predvideva, da Ukrajina ne bo vstopila v Nato in se odpovedala ozemeljskim zahtevam.

Italijanski viri poročajo, da Ukrajina spodbuja vključevanje ruskega prostovoljnega korpusa, ki ga označujejo kot neonacističnega, v evropske politične platforme. Ameriški predsednik Donald Trump pa naj bi ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu ponudil izstrelke Tomahawk.

Donald Trump je objavil, da je zračni prostor nad Venezuelo in okoli nje zaprt. Razkrito je bilo, da se je Trump prejšnji teden po telefonu pogovarjal z venezuelskim predsednikom Nicolásom Madurom. Kuba je obtožila ZDA, da povzročajo elektromagnetne motnje v zračnem prostoru Karibov, zlasti nad Venezuelo. Trump je posvaril vse, ki delujejo na venezuelskem ozemlju ali v njegovi bližini, naj bodo previdni.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je odobril vojaške načrte za zavzetje Gaze in uničenje Hamasa. Hkrati je pozval k cenzuri družbenih omrežij, da bi preprečil širjenje, kot je dejal, 'krvnih obrekovanj'. Egipt je zahteval pojasnila glede Netanjahujeve vizije 'Velikega Izraela' in opozoril pred destabilizacijo. Tiskovni predstavnik Blinkna je priznal, da je Izrael sabotiral mirovne sporazume v Gazi.

Palestinska civilna družba je zavrnila izraelsko-ameriški »Trumpov načrt«, pri čemer vztraja pri polnih palestinskih pravicah in poziva k stopnjevanju pritiska BDS za končanje državnega, korporativnega in institucionalnega delovanja. Hkrati so se pojavile obtožbe, da je cilj premirja v Gazi omogočiti prevzem Gaze s strani Trumpove družine, čeprav Trump za to ni prejel Nobelove nagrade za mir. Tisoči Palestincev so se začeli vračati na svoje domove.

Trump se je soočil z ogorčenjem zaradi svoje obrambe savdskega princa v povezavi z umorom Džamala Hašokdžija. Prav tako se pojavljajo ocene o njegovem slabšanju duševnega stanja po zadnjih govorih. Pritožbeno sodišče je podprlo CNN v tožbi proti Trumpu. Pomočnica Lindsey Halligan pa je imela težave pri pregonu Jamesa Comeyja.

V obmejni regiji med Pakistanom in Afganistanom je prišlo do hudih spopadov, v katerih so umrli desetin ljudi na obeh straneh. Talibani so sporočili, da so ubili 58 pakistanskih vojakov, medtem ko pakistanska vojska poroča o afganistanskem obstreljevanju pakistanskih mejnih postojank. Pakistan je zaradi napetosti zaprl mejo z Afganistanom. Odnosi med državama so se poslabšali, potem ko so bili talibani leta 2021 vzpostavljeni na oblaste v Kabulu.

Kitajska vojska je simulirala vojaški scenarij na Karibih, kar sovpada s povečano ameriško prisotnostjo in diplomatskim pritiskom pod vodstvom predsednika Trumpa proti Venezueli in Kubi. Simulacije, ki jih je predvajala kitajska državna televizija, so prikazovale manevre letal in vojnih ladij blizu Kube in Mehike. Ta poteza je bila interpretirana kot posredno sporočilo nezadovoljstva Pekinga zaradi ameriških politik, ki motijo pretok nafte iz Venezuele v Azijo.

Diplomatski spor med Kitajsko in Japonsko, ki ga je sprožila izjava japonske premierke Sanae Takaichi o morebitni vojaški pomoči Tajvanu v primeru kitajske invazije, se stopnjuje v potencialni vojaški spopad. Kitajski in japonski čolni so se znašli v napetem položaju blizu spornih otokov.

Predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski bo obiskal Varšavo, kjer se bo srečal s poljskim predsednikom Karolom Nawrockim. Marcin Przydacz, vodja urada za mednarodno politiko, je sporočil, da potekajo priprave na srečanje, vključno z določitvijo datuma in tem pogovorov. Predsednika bosta razpravljala o situaciji na fronti, poljsko-ukrajinskih odnosih in regionalni varnosti, možne pa so tudi razprave o zgodovini obeh držav.

Venezuela je prejela močno podporo Kitajske in Rusije na nujnem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov (VS ZN) zaradi ameriških vojaških groženj v Karibih. Venezuelski zunanji minister Yván Gil se je v imenu predsednika Nicolása Madura zahvalil Iranu za podporo v času groženj z invazijo ZDA.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je obiskal izraelske vojake v zasedeni južni Siriji, pri čemer so bile na fotografijah in videoposnetkih obrazi vojakov zamegljeni. Obisk je bil ocenjen kot provokacija. Hkrati je Netanjahu dejal, da so ZDA obljubile ohranitev strateške prednosti Izraela na Bližnjem vzhodu, kljub prodaji letal F-35 Savdski Arabiji, kar je sprožilo zaskrbljenost v obeh državah.

Ukrajina je izrazila zaskrbljenost, ker naj bi se Trumpova administracija pripravljala na nov mirovni načrt, ki je po mnenju ukrajinskih uradnikov blizu zahtevam Moskve. Kremelj je sporočil, da mora vsak mirovni načrt za Ukrajino odpraviti temeljne vzroke konflikta in da trenutno ni nobenih mirovnih pogovorov z ZDA.

Predsednik Trump je izrazil optimizem glede dosege trgovinskega dogovora med ZDA in Kitajsko, pričakuje se njegovo srečanje s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom na vrhu APEC v Južni Koreji. Trump je tudi dejal, da pričakuje, da bosta ZDA in Kitajska sklenili trgovinski dogovor. Medtem pa Trump sumi, da je "slabo gorivo" vzrok za dve nesreči ameriških vojaških letal v Južnem kitajskem morju.

Donald Trump je stopnjeval konflikt glede imigracije v Chicagu, kar je povzročilo polemike z guvernerjem Pritzkerjem zaradi racij ICE. Župan Chicaga, Brandon Johnson, je pozval policijo k aretaciji agentov ICE in drugih zveznih uslužbencev. Medtem je bila v Chicago napotena teksaška nacionalna garda po zveznem ukazu administracije Trump. Generalna državna tožilka Pam Bondi je izjavila, da bo predsednik Trump zaščitil državljane, če tega ne bo storil Illinois.

Danska je protestirala zaradi imenovanja Jeffa Landryja za posebnega odposlanca ZDA za Grenlandijo in napovedala, da bo poklicala ameriškega veleposlanika na pogovor. Cilj imenovanja je "odločno spodbujanje interesov ZDA na Grenlandiji". Jeff Landry ni karierni diplomat niti arktični strokovnjak.

Donald Trump je zagrozil z napotitvijo pripadnikov Nacionalne garde v Baltimore, s čimer je zaostril spor z guvernerjem Marylanda, Wesom Mooreom. Trump je izrazil željo, da bi prišel v nebesa in hkrati priznal, da mu v tem pogledu ne gre najbolje. Guverner Moore je Trumpa povabil na obisk v Baltimore.

Po več kot tednu dni spopadov na meji sta Afganistan in Pakistan v Dohi v Katarju dosegla dogovor o prekinitvi ognja. Pogovori so potekali s posredovanjem Katarja in Turčije. Pakistan obtožuje Kabul podpore pakistanskim talibanom. Spopadi so terjali več deset življenj.

Ruski predsednik Vladimir Putin je Združenim državam Amerike predlagal enoletno podaljšanje veljavnosti sporazuma Novi START o omejevanju jedrskega orožja, ki poteče leta 2026. Cilj predloga je preprečiti novo oboroževalno tekmo. Putin je dejal, da bo Rusija spoštovala omejitve jedrskega orožja še eno leto po izteku sporazuma februarja.

Hutijski uporniki v Jemnu so sporočili, da bodo izraelsko prisotnost v odcepljeni regiji Somaliland obravnavali kot vojaški cilj. Izjava je prišla po tem, ko je Izrael priznal Somaliland kot neodvisno in suvereno državo, kot prva država na svetu. Po poročanju Middle East Monitorja naj bi Izrael v Somalilandu vzpostavil bazo za boj proti hutijem v Jemnu.

NATO je izdal opozorilo Rusiji, medtem ko Alex Christoforou poroča o nevarnosti, ki jo predstavlja 'brezglavi' Putin. Pojavile so se informacije o premikih enot Kellogg blizu Baltskega morja. Emmanuel Macron razmišlja o kontroverznem predlogu o zasegu ruskega denarja, kar naj bi povzročilo kaos. Vladimir Putin je predlagal podaljšanje sporazuma Novi START do leta 2027, s čimer daje Donaldu Trumpu čas do februarja 2027 za odločitev glede prihodnosti sporazuma o jedrskem orožju.

Združene države Amerike so odobrile prodajo delov za bojna letala Tajvanu v vrednosti 330 milijonov dolarjev, kar je sprožilo oster odziv Kitajske. Ta poteza je prva tovrstna prodaja, odkar se je predsednik Donald Trump vrnil v Belo hišo, in sledi srečanju med Trumpom in kitajskim voditeljem Xi Jinpingom v Južni Koreji, kjer sta poskušala doseči trgovinski dogovor.

Donald Trump in Vladimir Putin sta se dogovorila za srečanje v Budimpešti glede vojne v Ukrajini, je sporočil madžarski premier Viktor Orban. Ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in njegovo spremstvo je novica presenetila. Medtem nemška vlada načeloma podpira ponovno srečanje Trumpa in Putina, vendar ostaja skeptična. Trump je pred Zelenskijim obiskom v Washingtonu opravil telefonski pogovor s Putinom.

Donald Trump je napovedal ponovno izvajanje jedrskih poskusov, pri čemer je kot razlog navedel jedrske poskuse drugih držav. Demokrati so idejo kritizirali, saj menijo, da bi to bil "darilo" tujim nasprotnikom. Kitajska je opozorila na to. Trump je poudaril pomembnost teh testov.

ZDA naj bi prenašale stroške in posledice vojne v Ukrajini na Evropo, medtem ko Ukrajina z domačimi droni cilja na rusko naftno infrastrukturo, kar povzroča pomanjkanje goriva v Rusiji. Ukrajinski predsednik Zelensky je potrdil, da je Izrael Ukrajini dobavil sistem zračne obrambe Patriot. Poleg tega sta Ukrajina in Sirija obnovili diplomatske vezi.

Donald Trump naj bi pritiskal na Benjamina Netanjahuja, da bi dosegel dogovor o končanju spopadov v Gazi. Srečanje med Trumpom in Netanjahujem v Beli hiši naj bi bilo namenjeno končanju izraelske vojaške blokade Gaze. Vendar pa viri blizu Trumpa izražajo zaskrbljenost, da bi srečanje lahko ušlo izpod nadzora.

Sekretar za vojno Pete Hegseth se je v ponedeljek v demilitariziranem območju (DMZ) srečal z južnokorejskim obrambnim ministrom Ahn Gyu-backom. Obisk naj bi poslal sporočilo Kitajski.

Ameriška tajna služba je razkrila in preprečila načrt, ki bi lahko ohromil mobilno omrežje med Generalno skupščino Združenih narodov v New Yorku. Odkrili so veliko količino računalniških strežnikov in SIM kartic, ki bi jih lahko uporabili za motenje delovanja mobilnih stolpov ali za nadzor. Hkrati pa se ZN sooča z znatnim zmanjšanjem proračuna zaradi zmanjšanja financiranja s strani ameriške administracije, kar bo povzročilo zmanjšanje števila zaposlenih in rezanje stroškov.

Kitajska s pobudo za globalno upravljanje krepi vlogo Združenih narodov, medtem ko severnokorejski voditelj Kim Džong-un zavrača združitev z Južno Korejo in se ne namerava odpovedati jedrskemu orožju. Kim se spominja dobrih časov z Donaldom Trumpom in je pripravljen na pogajanja z ZDA.

Ukrajinski predsednik Zelenski je pojasnil Trumpu, zakaj Ukrajina ne more sprejeti ruskih zahtev po odstopu ozemlja. Trump je izjavil, da je zmaga v vojni brez napada na agresorsko državo težka, če ne nemogoča. Podpredsednik JD Vance se je pojavil v ruskih državnih medijih zaradi svojih izjav o Putinu. Papež Leo XIV je pozval k svetovnemu postu in molitvi 22. avgusta za mir v vojnih območjih, kar sovpada z diplomatskimi prizadevanji Donalda Trumpa.

Ukrajinsko vojaško osebje je napadlo cevovodno infrastrukturo in rafinerijo v Rusiji. Evropski voditelji so ostro obsodili nedavni ruski napad na Ukrajino. Predsednik Latvije je izjavil, da si Kremelj želi vojno, Emmanuel Macron pa je dodal, da se Kremelj pogreza v logiko vojne in terorja. Svetovalec Kremlja, Nikolaj Patrušev, je izjavil, da želi Zahod iz Baltika narediti prizorišče hibridnega vojskovanja in da so sabota na plinovodih Severni tok izvedli prvovrstni saboterji, verjetno britanska specialna enota. Ukrajinski vojak pa je prestopil na rusko stran.

Na srečanju v Washingtonu o Ukrajini ni bilo predstavnika Poljske, kar je sprožilo številne odzive. Evropski voditelji so razpravljali o novih sankcijah proti Rusiji v okviru koalicije voljnih, da bi ohranili pritisk zaradi vojne v Ukrajini.

Združeno kraljestvo je po pritisku Trumpa in Vance umaknilo zahtevo, da Apple preda zasebne podatke ameriških uporabnikov. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je izjavil, da je imel predsednik Trump prav, ko je kritiziral zvezo Nato. Predsednik Volodimir Zelenski je med obiskom v ZDA Donaldu Trumpu izročil simbolično darilo.

Ukrajina je razvila sposobnosti za napade dolgega dosega in uspešno izvaja udare, še posebej proti ruski naftni industriji. Po drugi strani naj bi Ukrajina z Rusi že večkrat podpisala pakte in sporazume, ki jih je Rusija kasneje kršila. Pojavljajo se tudi informacije o domnevnih 1,7 milijona ukrajinskih vojaških izgubah, kar naj bi izviralo iz uhajanih dokumentov in ruskih hekerskih napadov. Ukrajina razmišlja o zamenjavi vojakov z roboti zaradi pomanjkanja osebja. Madžarski diplomat pa je ponudil perspektivo na srečanje Trumpa s "Koalicijo pripravljenih" in aljaški vrh, pri čemer je omenil "Koalicijo nemirnikov", ki naj bi preprečevala mir v Ukrajini.

Donald Trump se je po srečanju z Zelenskim in evropskimi voditelji srečal s Putinom na Aljaski in se z njim pogovarjal o zmanjšanju jedrskega orožja. Trump meni, da lahko ZDA in Rusija zmagata v vojni v Ukrajini, medtem ko Evropa plačuje ceno. Podpredsednik JD Vance je bil kritiziran zaradi "spreminjanja" zgodovine vojne in zagovarjanja Putina.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je predlagala model varnostnih jamstev za Ukrajino, ki ne vključuje članstva v Natu, vendar zagotavlja hitro pomoč zaveznikov v primeru nevarnosti. Poljski mediji poročajo, da varnostna jamstva morda ne bodo vključevala vojaških aktivnosti. Ukrajina pripravlja varnostni koncept za obdobje po koncu vojne z Rusijo. Matteo Salvini je kritiziral Macrona zaradi predloga o pošiljanju evropskih vojakov v Ukrajino. Dmitrij Medvedev je izjavil, da Rusija ne bo sprejela vojaških kontingentov Nata kot mirovnih sil v Ukrajini. Donald Trump naj bi pripravljal načrt za mir v Ukrajini, ki bi lahko vključeval umik ZDA, prikrit kot mirovna pobuda.

Ameriški odposlanec za Bližnji vzhod meni, da se konflikt v Gazi bliža koncu, kljub intenziviranju izraelske ofenzive. Hkrati Financial Times poroča, da ZDA in Evropa snujeta načrte za Ukrajino po koncu vojne. Trump naj bi ponudil radarje ter zemeljsko in zračno obrambo. Sprememba ameriškega stališča glede zagotovil Ukrajini je povzročila zadovoljstvo v evropskih prestolnicah, ki so mesece pritiskale na ZDA, naj prispevajo več.

V ruski jedrski elektrarni Kursk je zagorelo, potem ko je ruska vojska sestrelila ukrajinski dron. Pentagon naj bi že mesece prepovedoval Ukrajini uporabo ameriških raket ATACMS za napade na cilje globoko znotraj Rusije, čeprav je Biden pred odhodom dovolil uporabo.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je odzval na srečanje med ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, predstavniki EU in Donaldom Trumpom. Voditelji so pohvalili Trumpa, ker je ponudil roko Kremlju. Po pogovorih o vojni v Ukrajini naj bi prišlo do srečanja med predsednikoma Putinom in Zelenskim, vendar je Merz Putina obtožil zavlačevanja. Medtem je ukrajinski vojak z golimi rokami uničil ruski eksplozivni dron.

Spletno srečanje med Zelenskim, Trumpom in evropskimi voditelji je pokazalo, da Evropa še vedno ne želi miru, temveč poraz Rusije. Ruske sile so na vzhodu Ukrajine začele uporabljati novo taktiko, ki vključuje hitre in natančne udare s pomočjo globoko infiltriranih enot in dronov nove generacije, kar omogoča hitrejše zavzetje ukrajinskih mest.