Razprave o varnostnih jamstvih za Ukrajino se nadaljujejo, pojavljajo se različni predlogi in stališča.

Razpravlja se o morebitni evropski vojaški prisotnosti v Ukrajini po mirovnem sporazumu, ki je bila sprva zavrnjena. Rusija bo pristala na varnostna jamstva za Ukrajino le, če bo imela možnost veta. Putin je ponovil, da želi Rusija prevzeti popoln nadzor nad Donbasom, kar je ključna zahteva za prekinitev vojne.

Po srečanjih na Aljaski in v Washingtonu naj bi se evropske države približevale oblikovanju okvira za varnostna jamstva Ukrajini. Donald Trump je nakazal na "prisotnost" ZDA v Ukrajini. Ukrajinski predsednik naj bi bil oblečen po navodilih iz ZDA, kar naj bi odražalo asimetrijo v odnosu med državama. Poljski premier Donald Tusk nasprotuje Budimpešti kot lokaciji mirovnih pogovorov, saj je tam bila leta 1994 podpisana sporazumna pogodba. Obstajajo tudi informacije, da Putin skoraj nikoli ne izgovori imena Zelenskega, ker ga prezira. ZDA naj bi Evropi prodajale orožje za Ukrajino z 10% pribitkom.

Sergej Lavrov je obtožil Evropo poskusov spreminjanja Trumpovega stališča do Ukrajine in izjavil, da so pogovori brez Rusije nesmiselni. Poudaril je, da se ne morejo strinjati z reševanjem vprašanj kolektivne varnosti brez Ruske federacije. Rusija je sporočila, da je zavzela eno naselje v Dnipropetrovski regiji in dve v Donecki regiji. Vladimir Putin je o srečanju na Aljaski po telefonu obvestil turškega kolega.

Mediji poročajo o srečanju med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom na Aljaski, ki je sprožilo različne odzive. Trump naj bi izjavil, da ameriška vojska ne bo branila Ukrajine in opozoril, da je članstvo Kijeva v Natu nemogoče. Pojavljajo se tudi informacije o morebitnem srečanju med Trumpom, Putinom in Zelenskim v Budimpešti. Hkrati pa nekateri mediji opozarjajo, da naj bi evropski voditelji prepričali Trumpa, da se oddalji od Putinove linije. Poročajo tudi, da naj bi se Putinu tresle noge na srečanju na Aljaski, kar je sprožilo nove špekulacije o njegovem zdravju.

Trump je po srečanju z Zelenskim in evropskimi voditelji izjavil, da bi morali mir doseči takoj. Pojavile so se informacije o tem, da naj bi Trump podaril Putinu kip orla, evropskim voditeljem in Zelenskemu pa držala za kemične svinčnike. Evropski voditelji so se udeležili srečanja v Washingtonu, kjer so poskušali vplivati na Trumpa glede vojne v Ukrajini. Bela hiša ocenjuje, da so se odnosi med Trumpom in Zelenskim izboljšali, medtem ko naj bi bili Evropejci "utrujajoči". Trump je tudi izjavil, da ZDA ne bodo poslale vojakov za obrambo Ukrajine, ampak so pripravljene ponuditi zračno podporo. Pojavile so se tudi neutemeljene trditve o ponarejeni fotografiji srečanja v Beli hiši.

Pojavljajo se ugibanja o trilateralnem srečanju med Zelenskim, Putinom in Trumpom, tokrat v Budimpešti in Rimu. Medtem ko se ugibanja o srečanju stopnjujejo, kritiki opozarjajo, da Trumpovo zbliževanje s Putinom ni prineslo koristi in je Ukrajino drago stalo. Kljub temu nekateri menijo, da bi Trump lahko dosegel mir v Ukrajini.

Donald Trump je izjavil, da bi se morala Putin in Zelenski sestati brez njegove prisotnosti. Ponudil je ameriško zračno podporo Ukrajini v primeru mirovnega sporazuma z Rusijo, vendar je izključil pošiljanje ameriških vojakov. Srečanje z Zelenskim v Washingtonu je spremenil v lekcijo simbolične politike, kar so v Moskvi ocenili kot zmago ruske pozicije. Kot možna lokacija za srečanje med Putinom in Zelenskim se omenja Ženeva.

Donald Trump je izjavil, da bi se morala Putin in Zelenski srečati brez njegove prisotnosti. Medtem je Rusija izvedla največji napad na Ukrajino v tem mesecu. Hkrati sta se Trump in Putin začela zanimati za Arktiko in njeno bogastvo, kar nakazuje na strateške premike v regiji.

Pokazalo se je, da sta se Trump in Putin na srečanju na Aljaski osredotočila tudi na Arktiko in njeno bogastvo, ne le na Ukrajino, kar nakazuje na strateško spremembo v regiji. Putin je o srečanju s Trumpom obvestil turškega predsednika Erdogana. Rusija naj bi kljubovala ZDA in Evropski uniji, pri čemer se ne zaveda nevarnosti. Kljub temu, da si Putin in Trump taktično želita sodelovanja, Rusija ostaja strateški nasprotnik ZDA, zato resnični mir ostaja nedosegljiv.

Po srečanjih Donalda Trumpa s Putinom in Zelenskim je Rusija izvedla največji napad na Ukrajino v tem mesecu. V Evropi so se pojavile težave in protislovja glede pošiljanja kopenskih enot v Ukrajino za zagotavljanje varnostnih jamstev Kijevu. Medtem ko ZDA in Rusija iščeta mir, naj bi zahodnoevropski voditelji želeli nadaljevati konflikt. V Moskvi so srečanje evropskih politikov s Trumpom ocenili kot strateško šibkost Zahoda.

Donald Trump se je po srečanju z Zelenskim in evropskimi voditelji pogovarjal z madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom o Ukrajini, pri čemer Madžarska ponuja gostišče za srečanje Putina in Zelenskega. Trump je tudi nakazal, da bi mu pomoč pri končanju rusko-ukrajinske vojne lahko prinesla pot v nebesa. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je kritiziral evropske poskuse, da bi vplivali na Trumpovo stališče glede Ukrajine, in dejal, da ne prihajajo s konstruktivnimi predlogi. Več evropskih držav je pripravljenih poslati vojake v Ukrajino. Johann Wadephul je bil zadržan glede Budimpešte kot možnega prizorišča srečanja Putina, Zelenskega in Trumpa, odločitev prepušča Moskvi in Kijevu.

Po srečanju na Aljaski v Rusiji menijo, da Donald Trump razume logiko Vladimirja Putina. Evropski voditelji naj bi po mnenju ruskega predstavnika Kirila Dmitrijeva ogrožali normalizacijo odnosov med Rusijo in Ameriko ter poskušali spodkopati mirovna pogajanja. Poljski premier Donald Tusk ostro nasprotuje Budimpešti kot mestu morebitnih mirovnih pogovorov med Zelenskim in Putinom, saj je tam bila leta 1994 podpisana sporazumna pogodba.