V četrtek je na Mokotówu v Varšavi prišlo do nevarnega incidenta, ko je moški mahal s predmetom, podobnim maceti. Policija je hitro posredovala in moškega aretirala s pomočjo gasilcev. Incident se je zgodil le nekaj ur po podobnem dogodku v Sosnowcu, kjer je moški prav tako vihtel predmet, ki je spominjal na maceto.

Napovedi finančnega analitika Martina Armstronga o skorajšnji jedrski vojni so se okrepile z zaostritvijo retorike med ZDA in Rusijo. Hkrati so bili objavljeni dokumenti, ki razkrivajo domnevni poskus državnega udara proti Donaldu Trumpu, za katerega naj bi bila odgovorna Hillary Clinton in drugi. ZDA naj bi poslale Steva Witkoffa v Moskvo z ultimatim Rusiji.

Kalifornijski generalni državni tožilec Rob Bonta je priznal, da je država porabila milijone dolarjev za boj proti politikam predsednika Donalda Trumpa na sodiščih, a trdi, da je s tem prihranila milijarde dolarjev. Medtem je Trumpova administracija izdala nov ukaz, ki cilja na obsežne projekte vetrnih in sončnih elektrarn, navajajoč neučinkovitost, vpliv na okolje in nestabilnost omrežja. Eric Zuesse pa je zapisal, da je Trump v govoru pred investitorji v umetno inteligenco lagal o dogovoru z Evropsko unijo glede plačil Združenim državam Amerike.

Po raziskavi javnega mnenja, ki jo je izvedel inštitut Forsa, bi le 16 odstotkov Nemcev brez oklevanja prijelo za orožje, da bi branilo svojo državo. Medtem pa 59 odstotkov anketiranih meni, da bi Nemčija z veliko verjetnostjo nudila vojaško pomoč drugi državi članici Nata v primeru oboroženega napada. Večina Nemcev, natančneje 59 odstotkov, je izrazila zadržanost ali odklonilnost glede sodelovanja v obrambi države.

Poljski predsednik Andrzej Duda je zaključil svoj drugi mandat, pri čemer je poudaril dosežke na področju varnosti države, povrnitve dostojanstva družinam in ponovnega vzpostavljanja ponosa na poljskost. V svojem zadnjem govoru je izpostavil prizadevanja za zagotavljanje varnosti in razvoja Poljske, tako doma kot v mednarodnem okolju. Medtem pa Karol Nawrocki prevzema vodenje, vendar se sooča z izzivi, med drugim z omejenim dostopom njegovega vodje BBN do tajnih informacij, kar odpira vprašanja o njegovi prihodnji vlogi.

Egipt je zmanjšal varnostno in obveščevalno sodelovanje z Izraelom po izraelskem napadu v Katarju, ki je bil usmerjen na Hamas. Arabske in islamske države iščejo skupno stališče po tem napadu. Izraelski napad v Katarju naj bi bil udarec mirovnim pogajanjem. Hkrati se spreminja javno mnenje, kar ogroža legitimnost Izraela, Hamas pa si prizadeva ponovno opozoriti svet na palestinski boj.

Ruske izgube v vojni proti Ukrajini so po podatkih Mediazone dosegle 132.600 potrjenih mrtvih do 26. septembra. Ukrajina je z droni napadla rafinerijo v južni Rusiji, s čimer naj bi Rusija izgubila četrtino svoje zmogljivosti predelave nafte. Rusija je prav tako v Moldaviji rekrutirala pravoslavne duhovnike za vplivanje na volivce, pri čemer jim je plačala pelerinaje v Moskvo in ponudila denarne kartice.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril pomembnost dronov pri obrambi Ukrajine in ponudil pomoč Natu pri obrambi pred ruskimi napadi, potem ko so droni vdrli v zračni prostor Romunije in Poljske. NATO je izdal ostro opozorilo Rusiji zaradi kršitve poljskega zračnega prostora z droni, namenjenimi Ukrajini. Ukrajinski napad je zadel rusko rafinerijo nafte in železnice, kar je povečalo napetosti med Moskvo in Kijevom, vse več ruskih brezpilotnih letal pa leti v zračnem prostoru držav Nata.

Ameriški Kongresni urad za proračun (CBO) je bil tarča kibernetskega napada, za katerega naj bi bil odgovoren tuj akter. Napad se je zgodil pred kratkim in bi lahko razkril ključne finančne podatke, ki jih kongres uporablja pri pripravi zakonodaje. Uradniki so odkrili vdor in izrazili zaskrbljenost, da bi lahko bila ogrožena komunikacija med zakonodajalci in strokovnjaki, pa tudi interna e-pošta in sporočila. CBO, ki zaposluje približno 275 ljudi, zagotavlja objektivne analize za podporo zakonodajalcem pri proračunu.

Danska je povečala stopnjo pripravljenosti po večkratnih opažanjih dronov nad letališči. Obrambni minister Troels Lund Poulsen je dogodke označil za "hibridni napad profesionalcev". To je že drugi tovrstni incident v tem tednu.

Po ruskem napadu na Kijev, v katerem je umrlo najmanj 17 ljudi, med njimi štirje otroci, je Ursula von der Leyen telefonirala z Donaldom Trumpom. Madžarska je prepovedala vstop ukrajinskemu generalu, ki je odgovoren za napad na naftovod Družba, kar je povzročilo napetosti med Ukrajino in Madžarsko. Ukrajinski droni so napadli dve ruski rafineriji, kar je povzročilo požare.

Pričakovanja glede ponovnega zagona francosko-nemškega sodelovanja so negotova zaradi politične nestabilnosti in nesoglasij. Friedrich Merz, nemški kancler, se je srečal s francoskim predsednikom Macronom v Toulonu, vendar se zdi, da je Merz bolj naklonjen transatlantskemu partnerstvu kot pa evropskemu povezovanju. Med državama obstajajo tudi napetosti glede razvoja novega super lovca, pri čemer Nemčija obtožuje francosko obrambno industrijo blokiranja projekta, ki naj bi Evropi omogočil neodvisnost od Združenih držav.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je podprl izjave Donalda Trumpa, da bi morale članice Nata, če je potrebno, sestreljevati ruska letala, ki vstopijo v njihov zračni prostor. Rutte je tudi napovedal stalen pritok ameriškega orožja v Ukrajino, ki ga bodo financirale zavezniške države. Te izjave prihajajo v času, ko se povečujejo napetosti med Natom in Rusijo, ter ko se nadaljuje vojna v Ukrajini.

Ruski nočni napadi so v Ukrajini pustili več kot 100.000 odjemalcev v treh regijah brez elektrike, je sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Donald Trump želi doseči mirovni sporazum z Vladimirjem Putinom in pritiska na Zelenskega, da popusti. Predaja zasedenih ozemelj je v Ukrajini tabu, vendar bo morda Kijev prisiljen ponovno pretehtati svoje stališče.

V Nemčiji narašča zaskrbljenost glede morebitnega ruskega napada na državo članico NATA, kot sta Poljska ali Litva. Raziskava kaže, da 63 % Nemcev verjame, da je takšen napad možen. Hkrati pa nekateri ameriški mediji priznavajo, da je Zahod storil napake pri svojem ravnanju z Rusijo.

Nekdanji poljski minister za zdravje Adam Niedzielski je bil žrtev napada, kar je sprožilo burne odzive in politično polemiko. Niedzielski trdi, da je bil napad posledica odvzema njegove varnostne zaščite s strani sedanjega ministra za notranje zadeve Marcina Kierwińskega. Kierwiński te trditve zavrača in predstavlja svojo različico dogodkov. Prokuratura v Siedlcah je uvedla preiskavo o napadu, ki je odprl tudi širšo razpravo o varnosti javnih osebnosti. Poleg tega je bilo napovedano, da bo vsaka poljska družina prejela posebno 'paket' od Ministrstva za obrambo.

Po incidentu v Kopenhagnu, ko je bilo zaradi dronov začasno zaprto letališče Kastrup, so droni ponovno povzročili alarm na več danskih letališčih. Vojska preiskuje možnost, da za incidenti stoji "profesionalni akter".

Rusija je ostro opozorila Avstrijo pred morebitnim vstopom v NATO. Dmitrij Medvedjev, podpredsednik ruskega sveta za varnost, je izjavil, da morebitna avstrijska pridružitev zavezništvu ne bo prispevala k miru v Evropi. Opozorilo sledi podobnim izjavam glede Švedske in Finske, ki sta se prav tako odločili za vstop v NATO.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte in romunski predsednik Nicușor Dan sta se udeležila Natovega industrijskega foruma 2025 v Bukarešti. Nicușor Dan je poudaril, da mir in varnost nista samoumevna in ponudil romunski proračun Natu, obljubil pa mu je predsednik Rutte.

Rusija je izvedla obsežen napad z droni in raketami na Kijev, pri čemer so umrle najmanj štiri osebe, 20 pa je bilo ranjenih. Med napadi je bila poškodovana tudi delegacija Evropske unije v Kijevu. Ukrajinske sile so medtem izvedle uspešen napad z droni na rusko korveto v Azovskem morju, ki je bila začasno izključena iz službe. Predsednica Evropske komisije Ursula Von Der Leyen je obsodila ruske napade na Kijev.

V kraju Budziszów Wielki na Dolnjem Šleziji je varnostnik pred trgovino odkril sumljiv paket z utripajočo rdečo diodo, kar je sprožilo posredovanje policije in protiterorističnih enot. Policija je pozvala prebivalce, naj se izogibajo območju. Pirotehniki in protiteroristi so na kraju dogodka, možna je kontrolirana detonacija.

Zahodne države, vključno s Francijo in Nemčijo, razmišljajo o varnostnih jamstvih in možni prisotnosti vojakov v Ukrajini po koncu vojne, čeprav se javnost in del oblasti v nekaterih državah, kot je Nemčija, temu upirajo. Pojavljajo se načrti za vzpostavitev obrambnih linij s sodelovanjem različnih sil, vključno z evropskimi in ameriškimi. Medtem ko Evropa želi povečati proizvodnjo orožja za Ukrajino, Poljska popravlja obstoječo opremo. Vzporedno potekajo izmenjave zapornikov med Rusijo in Ukrajino, kjer so izpustili ukrajinskega novinarja, ki ga je Rusija zadrževala več kot tri leta. V Częstochowi so iz Poljske izgnali ukrajinskega državljana zaradi napada na policiste.

Poljska je zaradi nevarnosti ruskih dronov, ki delujejo nad Ukrajino blizu poljske meje, zaprla zračni prostor nad letališčem v Lublinu in začela preventivne letalske operacije svojih in zavezniških zračnih sil na vzhodu države. Premier Donald Tusk je novico objavil na družbenem omrežju X. Poleg tega je bil izdan alarm RCB za več okrožij v lublinskem vojvodstvu.

Ruski diplomat je izjavil, da se Rusija strinja, da mora prihodnji mirovni sporazum za Ukrajino zagotoviti varnostna jamstva Kijevu, vendar Moskva potrebuje tudi verodostojna varnostna jamstva. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa opozarja na zgodovinske napake glede varnostnih jamstev in obljub, ki jih je Rusija že kršila. Te izjave prihajajo v času, ko se v ZDA odvija vrhunsko srečanje.

Trumpova administracija je zahtevala od prizivnega sodišča, da odpravi odločitev, ki je blokirala predsednika Trumpa pri odpustitvi guvernerke Federal Reserve Lise Cook. Medtem je varnostna kršitev v Trump National Golf Clubu v Virginiji sprožila zaskrbljenost, ko je član kluba avgusta prinesel napolnjeno pištolo Glock na posestvo, kjer je bil prisoten Trump.

ZDA so pod vodstvom Donalda Trumpa podvojile carine na številne indijske izdelke, dosegle so 50 %, kot kazen za nakup ruske nafte. Finančni minister ZDA je izjavil, da bi lahko Trumpove carine prinesle več kot 500 milijard dolarjev prihodkov letno in tako preoblikovale napovedi primanjkljaja. Hkrati trgi pozorno spremljajo in ocenjujejo vse večji Trumpov vpliv na ameriško centralno banko (FED). Visoki uradnik EU je priznal, da je popustil Trumpu v trgovinskih pogajanjih.

Nekdanji operativ MI6 Aimen Dean opozarja, da se v Združenem kraljestvu nahaja več sto islamističnih agentov, ki so pripravljeni izvesti napade, primerljive z 11. septembrom ali 7. julijem. Dean, ki je osem let deloval v Al-Kaidi za MI5 in MI6, trdi, da so ti agenti posledica politik odprtih meja, ki dajejo prednost radikalcem pred varnostjo državljanov.

Po pogovorih med Ukrajino in ZDA v Berlinu, kjer so ZDA nakazale odprtost Rusije za vstop Ukrajine v EU in napredek pri varnostnih jamstvih, so evropski voditelji poudarili, da se mednarodne meje ne smejo spreminjati s silo. Donald Trump je priznal, da je Ukrajina v konfliktu z Rusijo že izgubila ozemlje. Poljski premier je izrazil dvom o hitri odločitvi EU glede zaplembe ruskega premoženja. Sergej Lavrov pa je izpostavil ponovni vzpon nacizma v EU in nagnjenost Evrope k "kraji".

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v Berlinu opravil novo rundo pogovorov z ameriškimi odposlanci glede mirovnih pogajanj za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne z Rusijo. ZDA so obljubile neopredeljena varnostna jamstva Ukrajini kot del mirovnega sporazuma.

Članek obtožuje generalnega sekretarja Nata, Marka Rutteja, izkrivljanja zgodovine in dejstev. Hkrati pa Rutte v intervjuju za nemško tiskovno agencijo pred božičem govori o trenutni varnostni situaciji in poudarja, da je mogoče preprečiti napad Rusije.

Po srečanju Volodimirja Zelenskega in Donalda Trumpa na Floridi ni prišlo do napredka v pogajanjih, vendar je sam obstoj pogovorov označen kot uspeh. Ukrajinski ambasador na Poljskem je poudaril, da Ukrajina ne bo nikoli pristala na ozemeljske odpovedi. Poljski general opozarja, da si Rusija prizadeva za strateško pavzo, da bi obnovila svoje sile in nadaljevala z operacijami.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da si Rusija prizadeva odrezati Ukrajino od Črnega morja. ZDA so predlagale nov format mirovnih pogajanj med Ukrajino in Rusijo, ki naj bi potekala v Miamiju s prisotnostjo ameriških in evropskih predstavnikov. Ruska delegacija, ki jo vodi Kiril Dmitrijev, naj bi se sestala v Miamiju s Steveom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem, zetom ameriškega predsednika, da bi razpravljali o končanju vojne.

Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, je opozoril, da bi lahko evropske članice zavezništva postale naslednja tarča Rusije, in pozval k hitremu povečanju obrambnih izdatkov za odvračanje prihodnje agresije. Rutte je na varnostni konferenci v Münchnu dejal, da se mora Evropa pripraviti na obsežen konflikt. Britanski minister je ponovil poziv in dodal, da prebivalstvo Velike Britanije in Evrope nima besede pri tem.

Uslužbenec avstrijske Direkcije za državno varnost in obveščevalne službe (DSN) je osumljen posredovanja tajnih informacij islamistični Muslimanski bratovščini. Po internih preiskavah so ga nadzirali, razkrili in suspendirali. Grozi mu obtožnica zaradi obveščevalne dejavnosti. Primer preiskujejo, saj naj bi uslužbenec radikalni organizaciji posredoval občutljive podatke in interne informacije.

Rusija uvaja nove varnostne ukrepe zaradi vse pogostejših ukrajinskih napadov z droni in sabotaž. Ukrajinski predsednik Zelenski poroča o ruskem nočnem napadu z več kot 470 droni in 48 raketami, ki je zahteval devet življenj. Zelenski poudarja, da je pritisk na Rusijo še vedno nezadosten in poziva k učinkovitejšim sankcijam in pomoči Ukrajini.

Rusko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo izjave predsednika vojaškega odbora Nata, admirala Giuseppea Cava Dragonea, ki je izjavil, da bi lahko preventivni napad na Rusijo štel za obrambno dejanje. Tiskovna predstavnica Marija Zaharova je izjave označila za neodgovorne in nevarne, ki spodbujajo eskalacijo. Medtem se Ukrajina sooča s korupcijskim škandalom v Kijevu in težkimi boji v Donbasu, medtem ko Rusija išče zmago s pomočjo Kitajske in ZDA.

Vladimir Putin je izjavil, da se ne strinja s točkami Trumpovega mirovnega načrta za Ukrajino, še posebej vztraja pri zavzetju Donbasa. Medtem je bil v Ruskem okupiranem delu Luganske oblasti česko-vietnamski državljan obsojen na 13 let zapora zaradi bojevanja proti Rusiji na strani Ukrajine.

Nemčija je opozorila na znaten porast ruskih hibridnih aktivnosti, ki naj bi imele za cilj destabilizacijo države. Tiskovni predstavnik nemškega zunanjega ministrstva je dejal, da Moskva izvaja kampanjo, ki vključuje dezinformacije, vohunjenje, kibernetske napade in poskuse sabotaže. Zaradi tega je bil na pogovor poklican ruski veleposlanik Sergej Nečajev.

Po neuspešnih pogovorih med ZDA in Rusijo o Ukrajini, kjer ni prišlo do kompromisa, je Putin izjavil, da je Rusija pripravljena na vojno z Natom, če bo do nje prišlo. Kljub temu je Putin sprejel nekatere ameriške predloge glede Ukrajine in je pripravljen nadaljevati pogovore, kar potrjujejo tudi zaupne diskusije v Kremlju.

Ameriška javnost opozarja na dolgotrajno nefunkcionalnost vlade, ki se kaže v polarizaciji, zastojih in nezmožnosti reševanja ključnih problemov. Hkrati je prišla na dan informacija, da je Donald Trump ukazal FBI in drugim agencijam preiskavo oseb in skupin, ki bi lahko bili potencialni "domači teroristi" na podlagi nejasnih indikatorjev.

Ameriška obveščevalna skupnost ne ocenjuje, da ima Rusija sposobnost osvojiti Evropo ali celo Ukrajino, je izjavila direktorica ameriške nacionalne obveščevalne službe. Te izjave so odgovor na poročila, ki trdijo, da ameriška obveščevalna skupnost podpira stališča EU in NATO, da Rusija namerava izvesti invazijo na Evropo. Nekateri mediji so namreč poročali, da naj bi imela Rusija ambicije »osvojiti Evropo«, a se sedaj postavlja vprašanje, ali bodo ti mediji prenesli tudi uradno stališče ameriške obveščevalne skupnosti.

Pogovori o morebitnem miru v Ukrajini v Berlinu naj bi vstopili v odločilno fazo. Po srečanju pogajalcev so se pojavili pozitivni signali s strani ZDA, ameriška delegacija pa je izrazila optimizem glede napredka pri pogovorih o prekinitvi ognja med Ukrajino in Rusijo. Pričakuje se, da se bodo prizadevanja za mir nadaljevala.

Donald Trump je po pogovorih z evropskimi voditelji izrazil optimizem glede pogovorov med Rusijo in Ukrajino in ocenil, da so zdaj bližje koncu vojne kot kadarkoli prej. Napovedal je tudi, da bo o prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini telefoniral z evropskimi voditelji.

Poljska prokuratura je sprožila preiskavo o sabotažah na železniški infrastrukturi, ki jih obravnava kot teroristična dejanja, storjena v korist tujih obveščevalnih služb. Preiskava se nanaša na poškodbe na progi Varšava–Lublin, vključno z uporabo eksplozivov. Premier Donald Tusk je razkril, da so storilci povezani z ruskimi službami. V Sloveniji so prav tako zabeležili incident na železniški progi Celje-Velenje, kjer so našli ovire na progi, kar je povzročilo prekinitev prometa.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Rusija pripravljena EU in Natu ponuditi garancije o nenapadanju. Lavrov je poudaril, da Rusija nikoli ni imela namena napasti katere koli države članice Nata ali EU. Izjava je bila podana na varnostni konferenci, kjer je bil prisoten tudi madžarski zunanji minister, kar nakazuje na morebitno spremembo v ruski retoriki glede evropske varnosti, čeprav ruska vojna v Ukrajini še naprej ogroža evropsko varnost.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je v Berlinu izrekel ostro opozorilo, da se lahko razplamti obsežna vojna z Rusijo, če zahodne države ne bodo okrepile svoje obrambe. Rutte je poudaril, da Rusija že vodi prikrito kampanjo proti članicam Nata in se morda pripravlja na neposredno vojaško konfrontacijo. Pozval je zaveznike, naj okrepijo obrambna prizadevanja, saj meni, da je premalo zaveznikov zaskrbljenih zaradi ruske grožnje. Rutte je tudi izpostavil ključno vlogo Kitajske v podpori ruskemu vojaškemu stroju.

Obisk ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Berlinu je povzročil precejšnje prometne omejitve in stres za prebivalce. Nemška prestolnica je sprejela visoke varnostne ukrepe, s približno 3.600 policisti, ki so bili angažirani za zagotavljanje varnosti. Poleg tega so se v Berlinu zbrali evropski voditelji in predstavniki EU ter Nata, da bi razpravljali o mirovnih pogajanjih v ukrajinskem konfliktu.

Novi vodja britanske obveščevalne službe MI6, Blaise Metreweli, je opozoril, da se Velika Britanija nahaja v obdobju, ko je "bojna črta povsod". Ocenil je globalne grožnje in Rusijo označil za "agresivno, ekspanzionistično in revizionistično" silo, ki si prizadeva za izvoz nestabilnosti po Evropi in drugod. Poudaril je, da ruska kampanja proti Ukrajini in njene obsežne hibridne operacije predstavljajo akutno in trajno nevarnost za Veliko Britanijo.

FBI je preprečil načrtovani bombni napad na več ciljev v Los Angelesu in okrožju Orange, vključno s poslopji in vozili imigracijskih agentov, je sporočila državna tožilka Pam Bondi. Podrobnosti o načrtovalcih in motivih niso bile razkrite.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prispel v London na srečanje "Koalicije voljnih", ki jo vodita Velika Britanija in Francija. Cilj srečanja je zagotoviti dolgoročne varnostne garancije za Ukrajino. Istočasno je Velika Britanija pozvala zaveznike, da dosežejo dogovor o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za okrepitev pogajalske pozicije Ukrajine v prihodnjih mirovnih pogovorih.