Ukrajinski napad z droni je povzročil velik požar v ruskem skladišču nafte blizu Sočija. Medtem sta si ameriški predsednik in nekdanji ruski predsednik izmenjala verbalne grožnje o morebitnih jedrskih napadih v luči vojn v Iranu in Ukrajini, zaradi česar so ZDA napotile jedrske podmornice.

Leta 2023 je izvršni direktor podjetja Raytheon, Greg Hayes, opozoril, da ima Kitajska dejansko v rokah dobavno verigo ameriške vojske, zaradi odvisnosti ZDA od redkih zemelj in drugih materialov, ki bodisi prihajajo iz Kitajske bodisi so tam obdelani. To vpliva na proizvodnjo pomembnih obrambnih sistemov, kot je F-35 Lightning II.

Po poročanju Rexa Wilderstroma prek The Epoch Times je FBI direktor Kash Patel ob odprtju nove pisarne agencije v Wellingtonu poudaril boj proti vplivu Pekinga v Pacifiku. Tako Patel kot novozelandski varnostni ministri so opozorili na veliko najdbo drog in orožja v Francoski Polineziji, ki odmeva Patelova prejšnja svarila glede varnostnih groženj v regiji.

Pepe Escobar analizira razvoj in testiranje ruskih hipersoničnih raket, kot sta Oreshnik in Burevestnik, ter torpeda Poseidon. Članek raziskuje vpliv teh novih orožij v kontekstu globalnega geopolitičnega kaosa in poudarja rusko znanstveno superiornost na tem področju.

Podpredsednik JD Vance je bil kritiziran zaradi odziva na smrt ameriške državljanke, ki jo je povzročil agent ICE. Priča je zanikala uradno različico dogodkov o streljanju agenta ICE v Minneapolisu. Senatorji zahtevajo preiskavo streljanja, v katerem je umrla mati iz Minneapolisa, Renee Good. Razkrite so bile dodatne informacije o agentu ICE, ki je streljal.

Vse države članice zveze Nato naj bi letos dosegle cilj, da za obrambo namenijo 2 % svojega bruto domačega proizvoda (BDP). Zveza Nato pričakuje, da bodo vojaški izdatki v letu 2025 presegli 1.500 milijard ameriških dolarjev. Ta potrditev prihaja v času povečanih geopolitičnih napetosti in poudarja zavezanost članic krepitvi obrambnih zmogljivosti.

Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Teheran in Caracas sta v zadnjem obdobju močno okrepila strateško in geopolitično sodelovanje, ki temelji predvsem na prenosu iranske vojaške tehnologije v Južno Ameriko. Po najnovejših poročilih se je iranska strategija širjenja t. i. osi upora razširila na venezuelska tla, kjer so identificirali proizvodne zmogljivosti za iranska brezpilotna letala. Takšen razvoj dogodkov predstavlja neposreden izziv ameriškim varnostnim interesom v regiji in potrjuje tesno povezanost obeh držav pod pritiskom mednarodnih sankcij. Vojaško partnerstvo med državama omogoča Iranu vzpostavitev strateškega uporišča na zahodni polobli, medtem ko Venezuela pridobiva napredno oborožitev za utrditev lastnega režima. Analitiki opozarjajo, da so ta prizadevanja kljub ameriškim poskusom izolacije obeh držav dobila nov zagon. Razkritja o proizvodnji dronov v Venezueli kažejo na neuspeh dosedanjih diplomatskih in gospodarskih pritiskov, ki so bili namenjeni omejevanju vojaškega vpliva Teherana izven Bližnjega vzhoda.

Nemški obrambni koncern Rheinmetall je v severozahodni Nemčiji odprl novo tovarno streliva, ki naj bi bila največja v Evropi. Tovarna bo utrdila položaj Rheinmetalla kot največjega proizvajalca streliva kalibra 155 milimetrov v zahodnem svetu. Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, je ob odprtju izjavil, da bo imela Nemčija kot največje gospodarstvo v regiji, ključno vlogo pri militarizaciji Evrope.

Po nedavnem iransko-izraelskem konfliktu se geopolitične razmere na Bližnjem vzhodu zaostrujejo. Iran je objavil, da je v provinci Sistan-Baluchistan likvidiral "teroristično" skupino, povezano z Izraelom, kar kaže na naraščajočo vojno v senci med državama. Medtem se pojavljajo vprašanja o strateški usmerjenosti Irana znotraj organizacij, kot je BRICS, in ali ta zavezništva dejansko prispevajo k enotni fronti ali pa vodijo v slepo ulico.

Donald Trump je obljubil subvencije naftnim podjetjem, ki bi podpirala obnovo energetske infrastrukture Venezuele. Grozil je Delcy Rodríguez, da ji bo zaračunal več kot Maduru. ZDA so izvedle napad na Venezuelo, kar je povzročilo skok v ceni Trump Coin. Kritiki menijo, da je napad del načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki.

Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, je opozoril, da bi lahko evropske članice zavezništva postale naslednja tarča Rusije, in pozval k hitremu povečanju obrambnih izdatkov za odvračanje prihodnje agresije. Rutte je na varnostni konferenci v Münchnu dejal, da se mora Evropa pripraviti na obsežen konflikt. Britanski minister je ponovil poziv in dodal, da prebivalstvo Velike Britanije in Evrope nima besede pri tem.

Bela hiša je potrdila, da je predsednik Trump razmišljal o uporabi ameriške vojske za prevzem Grenlandije. Prav tako je Trump napovedal možnost subvencioniranja ameriških naftnih podjetij za obnovo venezuelskega energetskega sektorja po strmoglavljenju Madura, kjer naj bi vodenje prevzel Marco Rubio.

Evropska unija se sooča z vse večjim pritiskom, da bi uporabila zamrznjeno rusko premoženje za financiranje Ukrajine. Na prihajajočem vrhu EU bodo članice razpravljale o uporabi tega premoženja, ki je shranjeno v belgijski družbi Euroclear. Rusija na drugi strani grozi s tožbami in zahteva odškodnino v višini 230 milijard dolarjev od Euroclearja, saj meni, da gre za krajo. Rating agencija Fitch je prav tako opozorila na tveganja, povezana z uporabo zamrznjenega premoženja, in grozi z znižanjem bonitetne ocene Euroclearja. Razprava odpira vprašanja o zakonitosti in upravičenosti takšnih ukrepov, ter o tem, ali izredne razmere opravičujejo izredne ukrepe.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je na varnostni konferenci v Münchnu opozoril, da bi Rusija lahko v naslednjih petih letih napadla državo članico Nata. Rutte je poudaril, da se mora Evropa pripraviti na obsežno vojno z Rusijo, kakršne ni bilo že od druge svetovne vojne.

Donald Trump je po pogovorih z evropskimi voditelji izrazil optimizem glede pogovorov med Rusijo in Ukrajino in ocenil, da so zdaj bližje koncu vojne kot kadarkoli prej. Napovedal je tudi, da bo o prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini telefoniral z evropskimi voditelji.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je poudaril, da je Nato dovolj močan, da ne sestreljuje ruskih letal, razen če predstavljajo neposredno grožnjo. Na srečanju v Sloveniji je tudi napovedal nove ukrepe za obrambo pred droni, vključno z novimi sistemi, vajami in skupnimi nabavami. Rutte je ob tem pozval k umiritvi strahov glede ruskih zmogljivosti in opozoril Kitajsko glede Tajvana.

Kremlj je zanikal, da bi Vladimir Putin želel obnoviti Sovjetsko zvezo ali napasti Nato, kar je odgovor na trditve nemškega kanclerja Friedricha Merza. Zaradi vse večje negotovosti glede ameriške podpore Ukrajini, so evropski voditelji na srečanju v Londonu napovedali strateški preobrat in pospešeno iščejo načine za prevzem večjega nadzora nad ukrajinskim vprašanjem. Friedrich Merz je izjavil, da bi morala Evropa postati manj odvisna od ZDA, kar je odziv na novo ameriško strategijo nacionalne varnosti.

Napetosti med ZDA in Venezuelo se stopnjujejo, saj Washington krepi svojo vojaško prisotnost v Karibskem morju, kar Caracas dojema kot agresijo. Rusija opozarja ZDA pred odprtim konfliktom in ponuja podporo vladi v Venezueli. Nova ameriška strategija nacionalne varnosti potrjuje trdo linijo do Venezuele in Kolumbije, medtem ko Donald Trump zaostruje retoriko. Povečane napetosti poudarjajo vlogo ZDA v Latinski Ameriki in uporabo hibridnih groženj proti vladam, ki zavračajo njeno prevlado.

Donald Trump je nastopil na shodu v Pennsylvaniji, kjer je govoril o gospodarstvu ZDA. Njegove trditve so postale bolj nestabilne, kar je zaskrbljujoče glede na njegovo starost in družinsko anamnezo Alzheimerjeve bolezni. Guverner Kalifornije Gavin Newsom je zmanjšal verjetnost Trumpovega tretjega mandata zaradi njegove starosti, medtem ko je obtožil republikance, da pripravljajo 'prirejanje' volitev leta 2028. Nekdanji uslužbenec Ministrstva za domovinsko varnost Miles Taylor je kritiziral nedavne napade na ladje ob obali Venezuele, češ da Trump ne prodaja niti svojim podpornikom. Republikanski kongresnik Ryan Mackenzie je priznal, da Trump ni znižal cen.

Predsednik nemške obveščevalne službe BND Martin Jäger opozarja na morebitno zaostritev konflikta z Rusijo in poudarja, da smo že v 'ognju'. Medtem pa sta Rusija in Belorusija napovedali gradnjo novih jedrskih elektrarn, ki naj bi bile koristne za ljudi v Donbasu in jugozahodni Rusiji. Beloruski predsednik Lukašenko je ruskemu predsedniku Putinu predlagal projekt civilne uporabe jedrske energije z visoko gospodarsko učinkovitostjo.

Administracija Donalda Trumpa je objavila novo strategijo nacionalne obrambe, v kateri opozarja na 'kulturno izginotje' Evrope, napoveduje konec množičnih migracij in ponovno vzpostavitev ameriške suverenosti v Latinski Ameriki. Dokument obsega 33 strani in podrobno opisuje načrte za migracijsko politiko ter vpliv na Latinsko Ameriko in Ukrajino.

Scott Ritter, nekdanji inšpektor ZN za orožje, je v oddaji Judging Freedom z Andrewom Napolitanom izrazil zaskrbljenost glede trenutnega geopolitičnega položaja in prihodnosti zveze NATO. Ritter opozarja na notranje težave in zunanje pritiske, ki bi lahko vodili v razpad zavezništva.

Evropska komisija je predstavila načrt za okrepitev obrambnih zmogljivosti EU do leta 2030, vključno s pospešenim razvojem protidronovske tehnologije. Načrt vključuje štiri velike evropske projekte za oboroževanje, ki so odgovor na grožnje, ki jih predstavlja Rusija. Države članice naj bi do konca leta 2026 dosegle znaten napredek pri obrambi pred droni, kar je del širšega prizadevanja za zaščito ozemlja, državljanov in zaveznikov EU.

Po poročanju active news.ro naj bi se predsednika Donald Trump in Vladimir Putin srečala 15. avgusta, po Trumpovi morebitni vrnitvi v Belo hišo januarja 2025. Gazeta do Povo pa poroča, da se je Trump srečal tudi z Zelenskim v Beli hiši, kjer so razpravljali o vojni v Ukrajini in morebitni dobavi raket Tomahawk.

Združene države Amerike so v Venezueli izvedle tisto, kar tuji analitiki označujejo za posebno vojaško operacijo, ki je po prvih ocenah dosegla zastavljene cilje. Poseg naj bi bil usmerjen v doseganje strateškega vpliva na celotni zahodni polobli in bi lahko služil kot sredstvo za prisilo drugih držav v regiji k tesnejšemu sodelovanju z Washingtonom. Po poročanju tujih medijev je bila operacija izjemno uspešna, kar bi lahko korenito spremenilo geopolitično sliko Južne Amerike. Operacija odpira številna vprašanja o prihodnji stabilnosti regije in odzivih preostalih latinskoameriških držav na povečan ameriški pritisk. Čeprav so podrobnosti o samem poteku akcije še vedno omejene, poročila nakazujejo, da bo Washington uporabil ta uspeh za utrjevanje svojega hegemonističnega položaja. Kritiki sicer opozarjajo na morebitne dolgoročne posledice takšnih enostranskih posegov, ki bi lahko sprožili odpor v sosednjih državah in povečali regionalno nestabilnost v prihodnjih mesecih.

Ruski bombniki, ki so sposobni nositi jedrsko orožje, so na božič opravili načrtovan let nad nevtralnimi vodami v Arktiki, natančneje nad Norveškim in Barentsovim morjem. Kremelj je o letu predhodno obvestil NATO, kar je sprožilo odziv tujih bojnih letal, ki so jih spremljala na distanci. Poreklo zahodnih letal ni jasno, rusko obrambno ministrstvo pa je potrdilo, da je šlo za rutinski let.

Članek obtožuje Donalda Trumpa, da izdaja Združene države Amerike z opuščanjem demokratičnih zaveznikov, približevanjem Rusiji in zanemarjanjem Ukrajine. Avtor trdi, da Trumpova administracija zapira Glas Amerike in sprejema poteze, ki ogrožajo ameriško demokracijo. Hkrati nova nacionalna varnostna strategija ZDA, objavljena prejšnji teden, napoveduje zaostrovanje konkurence in stopnjevanje vojn po svetu, predvsem v kontekstu spopada s Kitajsko za prevlado v mednarodnem imperialističnem sistemu. Poudarja se prizadevanje za ohranjanje globalne premoči v jedrskem orožju in zaščito ameriškega gospodarstva pred tujimi vplivi.

Dokument o strategiji nacionalne varnosti Donalda Trumpa za leto 2025, ki obsega 33 strani, podrobno opisuje prioritete Združenih držav Amerike in administracije glede na različne regije sveta. Poročilo naj bi bilo iskren pregled trenutnega stanja.

Ministri za obrambo držav Nata so se sestali, da bi razpravljali o skupnih prizadevanjih za izboljšanje odvračanja in obrambe po nedavnih kršitvah zračnega prostora s strani ruskih bojnih letal in kamikaza dronov. Medtem Nemčija razvija tehnologije za obrambo pred droni, ki se uporabljajo za agresivne vdore, ohromitev letališč in vohunjenje za vojaškimi objekti. Obramba vključuje uporabo protidronov in drugih tehnik.

Kitajska vojska je drugi dan zapored nadaljevala z obsežnimi vojaškimi manevri v bližini Tajvana, v okviru katerih je simulirala popolno blokado otoka in njegovih ključnih pristanišč. Peking je operacijo označil za »ostro opozorilo« tajvanskim oblastem zaradi po njihovem mnenju separatističnih teženj. Vaje vključujejo uporabo bojnih letal in vojaških ladij, ki so opremljene z vsemi sredstvi za napad, kar predstavlja enega največjih kitajskih vojaških pritiskov na otok v zadnjih letih. Evropska unija je v odzivu na stopnjevanje napetosti obe strani pozvala k skrajni zadržanosti. Evropska komisija je poudarila, da vojaški manevri Pekinga poglabljajo nestabilnost v regiji ter neposredno ogrožajo mednarodni mir in varnost. Tajvanski predsednik Laj Čching-te je ob tem zagotovil, da bo Tajvan deloval preudarno in si ne bo prizadeval za stopnjevanje napetosti ali izzivanje novih sporov, kljub nenehnemu pritisku sosednje velesile, ki otok še vedno obravnava kot svojo odpadniško provinco.

Kitajske oborožene sile so v začetku tedna začele nov krog obsežnih vojaških manevrov, s katerimi so obkolile otok Tajvan. Po poročanju uradnega Pekinga so vaje, ki vključujejo letalstvo in mornarico, namenjene preverjanju bojnih zmogljivosti v realnih pogojih in predstavljajo opozorilo silam, ki si prizadevajo za neodvisnost otoka. Tajvanske oblasti so v odziv na povečano vojaško dejavnost aktivirale lastne obrambne sisteme, vključno z vzletom lovskih letal Mirage 2000 iz letalske baze Hsinchu. Dogodek pomeni ponovno zaostritev razmer v Tajvanski ožini, ki ostaja ena najbolj nestabilnih geopolitičnih točk na svetu. Kitajska stran je poudarila, da gre za zakonit odgovor na provokacije, medtem ko Tajpej dejanja označuje za spodkopavanje regionalnega miru in stabilnosti. Manevri vključujejo simulacijo blokade ključnih pristanišč in napade na pomorske cilje, kar povzroča skrbi glede nemotene plovbe v regiji.

Južnokorejska vojska je zaznala skoraj ducat kitajskih in ruskih vojaških letal, ki so vstopila v njeno obrambno cono. Japonska in Južna Koreja sta zaradi skupnega preleta ruskih in kitajskih bombnikov nad azijsko-pacifiško regijo dvignili bojna letala. Združene države Amerike so javno podprle Japonsko, potem ko naj bi kitajsko lovsko letalo med urjenjem blizu Okinawe merilo z radarjem na japonska letala.

Poljska, Finska in baltske države naj bi se pripravljale na izgradnjo močvirnatih obrambnih linij ob svojih mejah z Rusijo in Belorusijo, kar naj bi služilo kot ovira za oklepna vozila. Projekt naj bi bil delno namenjen pridobivanju sredstev EU pod pretvezo ruske grožnje. Medtem pa švedska levica svari pred podcenjevanjem grožnje, ki jo predstavlja Rusija, in poziva k robustni obrambi Evrope pred vsemi velikimi silami, vključno z ZDA, Rusijo in Kitajsko.

NATO je izdal opozorilo Rusiji, medtem ko Alex Christoforou poroča o nevarnosti, ki jo predstavlja 'brezglavi' Putin. Pojavile so se informacije o premikih enot Kellogg blizu Baltskega morja. Emmanuel Macron razmišlja o kontroverznem predlogu o zasegu ruskega denarja, kar naj bi povzročilo kaos. Vladimir Putin je predlagal podaljšanje sporazuma Novi START do leta 2027, s čimer daje Donaldu Trumpu čas do februarja 2027 za odločitev glede prihodnosti sporazuma o jedrskem orožju.

Več člankov poroča o naraščajočih napetostih med Rusijo in NATO. Ruska bombna letala so vstopila v zračni prostor Estonije, kar je povzročilo odziv NATO. Ruska obveščevalna služba trdi, da Kijev pripravlja provokacijo, da bi v konflikt vpletel NATO. V Romuniji potekajo priprave na Natove vojaške vaje »Dacian Fall 2025«. Nemški politik je izjavil, da Evropa ni več v miru z Rusijo. Razpravlja se tudi o nevarnosti, da bi ZDA z dobavo raket Tomahawk Ukrajini tvegale širši konflikt v Evropi.

V Turčiji je strmoglavilo zasebno letalo, na katerem je bil načelnik generalštaba libijske vojske, Mohammed Ali Ahmed al-Haddad. Turški notranji minister Ali Yerlikaya je sporočil, da so izgubili stik z letalom kmalu po vzletu. Dogodek bi lahko sprožil geopolitično krizo.

Članek na alternet.org izpostavlja problem verskega fundamentalizma v ZDA in njegovo povezavo z zunanjo politiko, pri čemer se avtor spominja, kako se je po 11. septembru v akademskih krogih okrepila razprava o Bližnjem vzhodu in verskih sektah. Na zerohedge.com pa je objavljen članek o profesorju Johnu J. Mearsheimerju, ki analizira, kako je NATO vodil Ukrajino v konflikt, pri čemer se sklicuje na njegovo predavanje iz leta 2014.

Po preštetju več kot 99 % glasov je proevropska stranka Akcija in Solidarnost (PAS) osvojila več kot 50 % glasov in si zagotovila večino v parlamentu. Kljub temu se pojavljajo polemike in negotovost glede izida. Po poročilih ima stranka predsednice Maie Sandu 44,13 % glasov, proruski Patriotski blok pa 29,22 %. Opozicija je skupno dosegla 49,54 %, vendar ni enotna.

Turčija, vodilna na področju razvoja in proizvodnje vojaških dronov, načrtuje vzpostavitev obrata v Pakistanu za sestavljanje bojnih dronov. Ta poteza je del prizadevanj Ankare za krepitev obrambne industrije na mednarodnih trgih. Pogovori o projektu, ki bi vključeval izvoz turških prikritih dronov dolgega dosega v Pakistan za sestavljanje, so precej napredovali od oktobra. Projekt podpira ambicije predsednika Recepa Tayyipa Erdogana za krepitev vpliva na Bližnjem vzhodu.

CNN je pohvalil Trumpovo uporabo "nečednih metod" proti izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju v zvezi z mirovnim predlogom za Gazo. Medtem je Michaela Everyja iz Rabobanka presenetilo, ko je obtičal na letališču v Münchnu zaradi domnevnih vojaških izvidniških dejavnosti, kar izpostavlja morebitne geopolitične implikacije.

Po poročanju freedert.online in transition-news.org naj bi Združene države Amerike razmišljale o ponovni vzpostavitvi vojaške baze v Afganistanu, natančneje na letalskem oporišču Bagram. Ta poteza bi lahko bila, po mnenju ruskih strokovnjakov, trojanski konj, uperjen proti Rusiji in Kitajski. Analitik Martin Armstrong poudarja strateško lokacijo oporišča v bližini kitajske regije Xinjiang in iranske meje, kar povečuje zaskrbljenost glede ameriških namenov v regiji.

Ukrajinski droni so napadli naftovod Družba v Brjanski oblasti v Rusiji, kar je povzročilo prekinitev dobave nafte na Slovaško in Madžarsko. Ministri obeh držav so se pritožili Evropski komisiji. Združeni narodi so obtožili Rusijo, da uporablja spolno mučenje kot vojaško taktiko nad civilisti na zasedenih območjih Ukrajine. Ukrajinska vlada je predložila parlamentu zakon, ki uvaja kazni za nezakonit prestop državne meje med vojno.

Ukrajina je razvila sposobnosti za napade dolgega dosega in uspešno izvaja udare, še posebej proti ruski naftni industriji. Po drugi strani naj bi Ukrajina z Rusi že večkrat podpisala pakte in sporazume, ki jih je Rusija kasneje kršila. Pojavljajo se tudi informacije o domnevnih 1,7 milijona ukrajinskih vojaških izgubah, kar naj bi izviralo iz uhajanih dokumentov in ruskih hekerskih napadov. Ukrajina razmišlja o zamenjavi vojakov z roboti zaradi pomanjkanja osebja. Madžarski diplomat pa je ponudil perspektivo na srečanje Trumpa s "Koalicijo pripravljenih" in aljaški vrh, pri čemer je omenil "Koalicijo nemirnikov", ki naj bi preprečevala mir v Ukrajini.

Kitajski predsednik Xi Jinping je med praznovanjem 80. obletnice zmage nad Japonsko opozoril, da se svet sooča z izbiro med vojno in mirom. Zahodni mediji so na parado v Pekingu, kjer so bili prisotni tudi Vladimir Putin in Kim Jong Un, odgovorili z zaskrbljenostjo. Xi in Putin naj bi razpravljala o podaljšanju življenjske dobe s pomočjo tehnologije.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je evropske voditelje pozval, naj ustavijo uvoz ruske nafte, ker naj bi s tem financirali vojno v Ukrajini. Hkrati pa New York Times poroča, da so ameriške mornariške specialne enote leta 2019 izvedle operacijo v Severni Koreji, kjer so ubile več civilistov. Operacijo naj bi odobril prav Trump.

V ruski jedrski elektrarni Kursk je zagorelo, potem ko je ruska vojska sestrelila ukrajinski dron. Pentagon naj bi že mesece prepovedoval Ukrajini uporabo ameriških raket ATACMS za napade na cilje globoko znotraj Rusije, čeprav je Biden pred odhodom dovolil uporabo.

Volodimir Zelenski se je preko videokonference pogovarjal z Donaldom Trumpom in evropskimi voditelji, pri čemer so razpravljali o povečanju pritiska na Rusijo. Zelenski je ponovno obtožil Rusijo, da zavlačuje srečanje med njim in Putinom. Izrazil je tudi nezadovoljstvo, ker Madžarska in Slovaška še vedno kupujeta rusko nafto.

Poročilo navaja, da naj bi Ukrajina izgubila 1,7 milijona mož v vojni z Rusijo. Pojavljajo se tudi ugibanja o možnem srečanju ruskega in ukrajinskega predsednika v Budimpešti. Rusija trdi, da so uničili ukrajinsko sabotažno skupino, ki je bila usposobljena v državah NATO, Lavrov pa je dejal, da so pogovori o varnostnih zagotovilih za Ukrajino brez Rusije nesmiselni.