Evropska komisija predstavlja načrte za obrambo do leta 2030 in pospešuje razvoj protidronovske tehnologije
Objavljeno: 16. 10. 2025 16:05
Evropska komisija je predstavila načrt za okrepitev obrambnih zmogljivosti EU do leta 2030, vključno s pospešenim razvojem protidronovske tehnologije. Načrt vključuje štiri velike evropske projekte za oboroževanje, ki so odgovor na grožnje, ki jih predstavlja Rusija. Države članice naj bi do konca leta 2026 dosegle znaten napredek pri obrambi pred droni, kar je del širšega prizadevanja za zaščito ozemlja, državljanov in zaveznikov EU.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Ursula von der Leyen je ponovila opozorila o hibridni vojni, ki jo proti Evropski uniji izvaja Rusija, in poudarila potrebo po odzivu. Evropski komisar Kūbilius je predlagal, da bi države na vzhodnem krilu EU razvile sposobnost uporabe dronov za napade na sovražne cilje ob morebitni invaziji. Hkrati pa so evropski diplomati kritizirali Kajo Kallas, visoko predstavnico za zunanje zadeve, češ da je preveč neposredna in deluje kot agentka policije.
V Evropskem parlamentu so potekale razprave o Ukrajini, pri čemer je Kaja Kallas izpostavila potrebo po "pravičnem miru" in obljubila boj proti Rusiji. Roberto Vannacci je kritiziral neuspehe EU v zvezi z Ukrajino in pozval k pogajanjem. Evropski poslanci so sprejeli resolucijo, ki podpira članstvo Ukrajine v Evropski uniji in poziva Evropsko komisijo, da čim prej začne pogajanja o pristopnih pogajanjih. Komisija in Parlament sta izrazila pripravljenost za začetek pogajanj o pristopu Ukrajine k EU, pri čemer so ultra-desničarske stranke temu nasprotovale.
Evropska komisija se sooča z nasprotovanjem držav članic glede načrtovanega "zidu proti dronom" na vzhodni meji EU, pri čemer države brez meje z Rusijo niso naklonjene projektu. Hkrati se pojavljajo opozorila o izginjajočem modelu rasti Evrope in nevarnosti, ki jo inakcija predstavlja za evropsko suverenost. V Češki republiki so volitve vzbudile zaskrbljenost v Bruslju zaradi možnega odklona države od proevropske usmeritve in poglabljanja razhajanj glede podpore Ukrajini, še posebej ob morebitni vrnitvi Andreja Babiša. Moldavija pa je kljub poskusom ruskega vmešavanja na volitvah izbrala proevropsko pot.
Evropska komisija do leta 2027 načrtuje vzpostavitev vojaškega schengenskega prostora znotraj Evropske unije. Ta ukrep naj bi omogočil hitrejše premikanje vojaških enot in opreme po Evropi v primeru krize, brez soglasja vseh držav članic. Predlog predvideva odpravo birokratskih ovir in vzpostavitev sistema za hitro odzivanje v izrednih situacijah, imenovanega EMERS, ter posodobitev ključnih prometnih koridorjev za civilno in vojaško uporabo.
Poljski predsednik Karol Nawrocki je poslal uradno pismo predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen, v katerem izraža nestrinjanje z določeno zadevo. Podrobnosti pisma niso javno znane. Medtem pa Belgija nasprotuje evropskemu načrtu, ki bi uporabil zamrznjeno rusko premoženje za posojilo Ukrajini v višini 140 milijard evrov. Belgija vztraja, da morajo vse države članice EU prevzeti sedanje in prihodnje tveganje.
Sedem držav članic Evropske unije, med njimi Estonija, Finska, Irska, Latvija, Litva, Poljska in Švedska, je pozvalo predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednika Evropskega sveta Antonia Costo k hitri rešitvi glede uporabe zamrznjenih ruskih sredstev kot jamstva za nov posojilo Ukrajini. Bolgarija bo morala prispevati 1,2 milijarde evrov kot garancijo za to posojilo. Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je sklical nujni sestanek Sveta držav Baltskega morja, na katerem so razpravljali o varnosti Evrope in vojni v Ukrajini. Evropska komisija je Bolgarijo priznala kot državo, ki se sooča z "znatno migracijsko situacijo".
Prizadevanja EU za okrepitev obrambe, vključno z razvojem protidronovske tehnologije, so relevantna za varnost Slovenije kot članice EU.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.