Donald Trump je na družbenem omrežju X pozval Dmitrija Medvedeva, naj bo pozoren na svoje besede, potem ko je Medvedev dejal, da so Trumpovi ultimatumi korak k vojni. Trump je tudi izjavil, da ZDA skoraj ne trgujejo z Rusijo in da bi se to moralo nadaljevati.

Rusija je po skoraj 16 mesecih bojev sporočila, da je zavzela mesto Časiv Jar na vzhodu Ukrajine. Ukrajinska obramba je bila prebita, kar pomeni pomemben dobiček za ruske sile. Po zavzetju Časiv Jara naj bi sledila Pokrovsk in Kramatorsk.

Slovenija je kot prva država Evropske unije prepovedala uvoz, izvoz in tranzit orožja ter vojaške opreme v Izrael in iz njega. Premier Robert Golob je dejal, da Palestinci umirajo, ker jim sistematično zavračajo humanitarno pomoč. Odločitev je bila sprejeta zaradi humanitarne krize v Gazi in ker EU ni sprejela ustreznih ukrepov.

Poljska bo v petek sklenila pogodbo za nakup dodatnih 180 tankov K2 od Južne Koreje. Z uresničitvijo te pogodbe bo imela Poljska do leta 2030 več kot tisoč tankov, kar je več kot Nemčija, Francija, Italija in Združeno kraljestvo skupaj, vendar manj kot Rusija. Ta poteza poudarja ambicije Poljske, da postane pomembna tankovska sila v Evropi.

Slovenska vlada je sprejela odločitev o popolni prepovedi izvoza, uvoza in tranzita orožja in vojaške opreme, povezanih z Izraelom. Slovenija je s tem postala prva država članica Evropske unije, ki je sprejela takšen ukrep.

Ukrajinski predsednik Zelenski je razkril, da se ukrajinske sile v Harkovu ne soočajo samo z ruskimi enotami, temveč tudi s plačanci iz različnih azijskih in afriških držav. Novi zahodni in proukrajinski analitiki vidijo malo pozitivnega za Ukrajino, saj se ruska vojaška moč še naprej krepi.

Po navedbah ruske uradne predstavnice zunanjega ministrstva Marije Zaharove je kijevski režim pripravljen plačevati zahodno orožje z lastno kulturno dediščino. Mediji poročajo, da Ukrajina svoje svetinje pošilja v muzeje na Zahodu v zameno za rakete.

Belgijski minister za obrambo Theo Francken in njegov francoski kolega Sébastien Lecornu sta dosegla dogovor, ki predvideva okrepljeno sodelovanje z belgijsko industrijo pri naročilu več sto francoskih oklepnih vozil. Francija se je zavezala k večjim gospodarskim donosom za belgijsko obrambno industrijo, kar je bil pomemben dejavnik pri sklenitvi dogovora. Sporazum poudarja pomen Belgije kot pomembnega partnerja.

Nemčija se pospešeno pripravlja na vojaške nabave, saj vlada načrtuje, da bo parlamentu do konca leta v odobritev predložila več kot 60 vojaških naročil. Berlin namerava kupiti 20 bojnih letal 'Eurofighter', do 5.000 oklepnih vozil 'Boxer' in najmanj 3.500 oklepnih transporterjev 'Patria', kar kaže na obsežno krepitev oboroženih sil, Bundeswehra.

Francesca Albanese, posebna poročevalka ZN o razmerah na palestinskih ozemljih, ne izključuje vstopa v politiko, vendar poudarja, da se želi osredotočiti na svoje delo v Gazi, dokler se razmere tam ne izboljšajo. Medtem je Slovenija uvedla embargo na ves uvoz in izvoz orožja v Izrael in iz njega, ter prepovedala tranzit orožja skozi svoje ozemlje. Ukrep je odraz nezadovoljstva s pomanjkanjem odločnejšega odziva Evropske unije na dogajanje v Gazi. Španija je največja uvoznica izraelskega orožja med državami EU od februarja do maja 2025.

Nova članka opozarjata na izgubo groze pred atomskimi bombami na Hirošimo in Nagasaki, hkrati pa izpostavljata ponovno oboroževanje Japonske. Poudarjeno je, da je atomska bomba v Hirošimi leta 1945 povzročila smrt 140.000 ljudi.

Rusija je opozorila Iran na morebitne prihajajoče napade ZDA in Izraela na iranske jedrske objekte, kar je dodatno povečalo napetosti v regiji. Kljub trditvam o uničenju iranskega jedrskega programa, analize kažejo, da Iran še vedno lahko razvije jedrsko bombo v enem letu. Iranski podpredsednik Mohammad-Reza Aref je poudaril, da ni ovir za širitev strateških odnosov s Kitajsko, medtem ko je Paul Craig Roberts trdil, da Washington destabilizira Rusijo in Kitajsko v Centralni Aziji. Habilian Association of Iran je postavila vprašanja o izraelskem in ameriškem terorju ter mednarodni kriminalnosti. Medtem ko Rusija in Kitajska nista vojaško posredovali med junijsko krizo, sta obsodili vojaško kampanjo in ciljane zračne napade Izraela in ZDA. Iranski generalmajor Abdolrahim Mousavi je ponovno poudaril nezaupanje do ZDA in Izraela, vrhovni vodja ajatola Ali Hamenej pa je menil, da je jedrski program le izgovor za ciljanje Irana.

Danska, Švedska, Norveška in Nizozemska so napovedale, da bodo od ZDA kupile orožje za Ukrajino v vrednosti 1 milijarde dolarjev. Danska bo prispevala 500 milijonov dolarjev, kar bodo izenačile druge države. Poleg tega so Norveška, Švedska in Danska obljubile dodatnih 500 milijonov dolarjev pomoči za dobavo orožja ameriške izdelave Ukrajini.

Nemčija načrtuje povečanje obrambnih izdatkov za kar 162 milijard evrov, kar vključuje nakup 20 lovcev Eurofighter, 3.000 oklepnih vozil Boxer in 3.500 oklepnih transporterjev Patria. Ta odločitev je bila sprejeta po tem, ko je Turčija prav tako izrazila interes za nakup letal Eurofighter, s čimer želi Nemčija modernizirati svojo vojsko in pridobiti nove sisteme oborožitve.

Pentagon je po novem zakonu o proračunu, ki ga je kongres sprejel in predsednik podpisal 4. julija, prejel osupljivo povečanje v višini 150 milijard dolarjev. To bo predlagani proračun Pentagona za prihodnje leto povzdignilo na več kot 1 bilijon dolarjev. Večji del tega ogromnega zneska naj bi bil namenjen proizvajalcem orožja, kar je sprožilo pomisleke glede prioritizacije oborožitve pred potrebami vojakov in splošne varnosti.

Osemnajst držav članic Evropske unije, med njimi Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in Španija, je uradno zaprosilo za dostop do posojil v višini vsaj 127 milijard evrov iz instrumenta za oboroževanje Akcija za varnost Evrope (SAFE). Ta sredstva so namenjena nabavi orožja za Ukrajino in krepitvi evropske obrambe.

Prvi podpredsednik ruske vlade Denis Manturov je na petkovem sestanku vladne komisije za državna obrambna naročila sporočil, da je Ruska federacija v celoti izpolnila vse predvidene načrte dobave oborožitve za leto 2025. Po besedah podpredsednika so sredstva in viri za zagotavljanje vojaške opreme in specialne tehnike za leto 2026 že v celoti rezervirani in zagotovljeni. Manturov je poudaril, da so se na seji osredotočili predvsem na vprašanja pravočasnega izpolnjevanja urnikov dobave najbolj iskanih vzorcev orožja. Udeleženci srečanja so poleg poročil o trenutni realizaciji razpravljali tudi o logističnih in proizvodnih izzivih, ki jih prinaša leto 2026. Za vsa odprta vprašanja, ki bi se lahko pojavila med letom, so pristojna ministrstva in uradi že prejeli konkretne naloge in usmeritve. Ta objava sledi pozivu ruskega premierja Mihaila Mišustina k poostrenemu nadzoru nad izvajanjem državnih obrambnih naročil, kar kaže na strateško usmerjenost države v dolgotrajno krepitev vojaških zmogljivosti v kontekstu trajajočih konfliktov.

Nemčija naj bi po poročanju Bloomberga od finskega podjetja Patria kupila oklepna vozila v vrednosti do pet milijard evrov. Namen nakupa je zamenjava zastarelih nemških oklepnih vozil Fuchs. Časnik Hämeen Sanomat navaja, da naj bi Nemčija kupila vsaj 3.500 oklepnih vozil.

Rusija je sporočila, da se ne bo več držala enostranskega moratorija glede nameščanja raket kratkega in srednjega dosega. Rusko zunanje ministrstvo je poudarilo, da se Rusija ne čuti več zavezano spoštovati moratorij zaradi dejanj Zahoda, ki po njihovem mnenju ogrožajo Rusijo. ZDA so odstopile od ustreznega sporazuma leta 2019.

Turčija je uradno vstopila v hipersonično dirko z razkritjem svoje prve hipersonične balistične rakete Tayfun Blok-4. Raketa je sposobna doseči hitrost Mach 5, ima doseg 800 kilometrov in je opremljena s satelitskim navajanjem za visoko natančnost. Predstavitev poudarja naraščajoče vojaške ambicije Turčije in njeno odpornost na sodobne zračne grožnje.