Sodobni obrazi cerkve osvajajo splet z mišicami, tetovažami in vplivneži

Srbska pravoslavna cerkev in njeni verniki so 2. januarja praznovali spomin na svetega Ignjatija Bogonosca, ki predstavlja prvo krsno slavo v novem koledarskem letu. Sveti Ignjatije, ki je bil učenec Janeza Evangelista in tretji patriarh antiohijske cerkve, je v krščanskem izročilu znan po uvedbi antifonskega načina petja v cerkveno bogoslužje. Ime Bogonosec izhaja iz izročila, da ga je Jezus Kristus kot otroka držal v svojih rokah. Praznovanje spremljajo številni ljudski običaji, med katerimi je najbolj prepoznaven tisti, povezan z otroki. Po tradiciji starši na ta dan otroke simbolično potegnejo za ušesa, da bi v prihajajočem letu čim bolj zrasli. Praznik je v srbski ljudski tradiciji znan tudi kot »kokošji božič«, saj se na ta dan izvajajo obredi za zaščito perutnine in blagoslov domačije. Svetnik je svojo pot končal kot mučenec v Rimu leta 106, kjer so ga vrgli levom, krščanska legenda pa pravi, da je njegovo srce kljub zverem ostalo nedotaknjeno.

Srbska pravoslavna cerkev (SPC) je obeležila Miholjske zadušnice, v narodu znane tudi kot jesenske. Verniki so obiskali grobove svojih bližnjih, prižigali sveče in molili zanje. Če obisk grobov ni bil mogoč, so verniki darovali pomen v cerkvi. Miholjske zadušnice so poseben dan v cerkvenem letu, namenjen spominu na pokojne.

Srbska pravoslavna cerkev in verniki so obeležili Mitrovske zadušnice, znane tudi kot jesenske zadušnice. Na ta dan se verniki odpravijo na grobove svojih najbližjih, kjer prižgejo sveče in se spominjajo umrlih. Mitrovske zadušnice so vedno v soboto pred Mitrovdanom, praznikom, posvečenim svetemu velikomučeniku Dimitriju.