Slovenija med državami EU z najnižjo davčno vrzeljo pri DDV
Objavljeno: 12. 12. 2025 9:56
Slovenija se je po zadnjem poročilu Evropske komisije uvrstila med države z najnižjo davčno vrzeljo pri pobiranju davka na dodano vrednost (DDV) v Evropski uniji. Finančna uprava RS (Furs) je okrepila nadzor in lani izrekla za 13,5 milijona evrov glob zaradi kršitev zakona.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Lani se je v Evropi nekoliko povečal obseg pobranih javnih dajatev, izražen kot delež bruto domačega proizvoda (BDP). V celotni Evropski uniji je ta delež porasel z 39,9 na 40,4 odstotka, v območju evra pa s 40,5 na 40,9 odstotka. Slovenija se je uvrstila med države z najvišjo rastjo tega kazalnika, čeprav delež javnih dajatev v BDP v Sloveniji zaostaja za povprečjem v EU.
Poročilo OECD za oktober 2025 je pokazalo, da ima Slovenija najvišjo rast cen hrane med državami Evropske unije, saj je v zadnjem letu zabeležila 6,8-odstotno podražitev. Profesor in ekonomist dr. Matej Lahovnik je opozoril na to dejstvo.
Evropska komisija je Sloveniji poslala uradni opomin, ker še ni v celoti prenesla direktive o evropski enotni točki dostopa v svoj pravni red. Opomin poziva Slovenijo k popolnemu prenosu direktive, ki spreminja nekatere direktive glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa. Državni zbor je sicer sprejel dve zakonski noveli s tega področja.
Evropska komisija je zvišala napoved gospodarske rasti bruto domačega proizvoda (BDP) za Evropsko unijo za leto 2024 z 1,1 na 1,4 odstotka, za leto 2026 pa jo je znižala z 1,5 na 1,4 odstotka. Napoved rasti slovenskega BDP za leto 2025 je bila prepolovljena na 1 odstotek.
Evropska komisija je Sloveniji odobrila izplačilo dodatnih sredstev iz evropskega mehanizma za okrevanje po koronski krizi, v vrednosti skoraj 440 milijonov evrov. S tem bo Slovenija prejela že 69 odstotkov vseh sredstev, ki so ji na voljo v okviru tega mehanizma. Komisija je potrdila, da je Slovenija izpolnila vse potrebne mejnike in cilje, vključene v zahtevek za izplačilo.
Medletna rast cen hrane v Sloveniji je po podatkih OECD med najvišjimi v Evropski uniji, saj znaša približno 6,8 %. Kljub temu Eurostatova primerjava kaže, da je hrana v Sloveniji lahko cenejša kot v nekaterih sosednjih državah, kot je Avstrija, vendar zaradi nižjih dohodkov gospodinjstva za hrano namenijo večji delež svojega proračuna.
Davčna politika in učinkovitost pobiranja davkov imata velik vpliv na javne finance in s tem na življenje v Sloveniji.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.