Raziskovalka z Univerze v Novi Gorici prispevala k odkritju usklajenega gibanja črne luknje in njenega curka
Objavljeno: 15. 12. 2025 13:57
Astronomska skupina, vključno s Tanjo Petrushevsko z Univerze v Novi Gorici, je odkrila dokaze o usklajenem gibanju plinskega diska okoli črne luknje in njenega curka delcev. To odkritje potrjuje Einsteinovo splošno teorijo relativnosti, za katero je bilo doslej težko najti oprijemljive dokaze.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Znanstveniki so s pomočjo teleskopa James Webb odkrili črno luknjo, imenovano QS01. Domnevajo, da je nastala kmalu po velikem poku in preden jo je obdala galaksija. Črno luknjo obkroža razpršena avreola, teleskop pa jo zaznava kot majhno rdečo piko. Potrditev tega odkritja bi pomenila odkritje prve tovrstne prvotne črne luknje.
Ekipa astrofizikov s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je s pomočjo Nasinega teleskopa James Webb odkrila aktivno supermasivno črno luknjo v zgodnjem vesolju. Odkritje so objavili na spletnih portalih Delo, 24ur in Siol.
Univerza v Ljubljani je ob začetku tedna univerze razglasila enajst najodličnejših raziskovalnih dosežkov svojih raziskovalk in raziskovalcev. Rektor Gregor Majdič je prejemnikom čestital in poudaril pomembnost njihovega dela za ugled univerze in napredek družbe.
Slovenski arheologi so na Krasu odkrili več kilometrov dolge kamnite strukture, ki so jih prazgodovinske skupnosti uporabljale za množični lov na divjad. Raziskavo sta vodila Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in Tomaž Fabec, ki poudarjata, da gre za eno največjih tovrstnih prazgodovinskih najdb.
Že več kot desetletje znanstveniki raziskujejo nastanek skrivnostnih kraterjev v permafrostu zahodne Sibirije. Po odkritju prvega ogromnega kraterja leta 2014 so jih našli še več kot 20. Teorije o nastanku teh večmetrskih brezen vključujejo eksplozije plina in posledice padca meteoritov, vendar dokončnega odgovora še niso našli.
Raziskovalca z Univerze na Primorskem sta ugotovila, da prisotnost naseljene zlate ribice negativno vpliva na populacijo ličink kačjih pastirjev v naravnih ekosistemih, kot so submediteranski kali. To posledično zmanjšuje raznolikost odraslih kačjih pastirjev. Strokovnjaki opozarjajo na nevarnost izpuščanja tujerodnih vrst v naravo.
Čeprav gre za pomembno znanstveno odkritje, ima majhen neposreden vpliv na življenje v Sloveniji.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.