Evropska unija in Združene države Amerike so napovedale okvirni sporazum o trgovini in carinah, ki vključuje evropske nakupe ameriških energentov v vrednosti 750 milijard dolarjev in dodatne investicije v višini vsaj 600 milijard dolarjev. Analitiki in strokovnjaki izražajo skepticizem glede dosegljivosti teh ambicioznih ciljev, saj so številke označili za "popolnoma nerealistične". Japonska naj bi se iz podobnega dogovora že umaknila. Medtem ko nekateri sporazum vidijo kot koristnega za ZDA, ki pridobijo podrejenega, a bogatega gospodarskega partnerja, ga drugi, vključno z italijansko premierko Meloni, pozdravljajo kot dosežek dialoga. Vendar pa nekatera združenja delodajalcev zavzemajo nasprotno stališče.

Analiza je pokazala, da so velike korporacije v Združenih državah Amerike uporabljale carine, ki jih je uvedel nekdanji predsednik Donald Trump, kot "kritje" za povišanje cen. Medtem ko so Trumpove carine povzročile gospodarske pretrese, so podjetja izkoriščala nastali kaos, stroške pa so krila delovna družine. Progresivna zagovorniška skupina Groundwork Collaborative je v torek objavila novo poročilo, ki razkriva to prakso in navaja imena podjetij.

Ameriško finančno ministrstvo je zvišalo svojo oceno zadolževanja za tretje četrtletje na bilijon dolarjev, kar je precej več od prvotnih 554 milijard dolarjev. Namen tega povišanja je dopolnitev denarnega stanja. To odločitev so finančne agencije že predvidele, saj so opozorile na precejšen skok v potrebah po financiranju v tekočem četrtletju, ki znaša več kot 400 milijard dolarjev, s 554 milijard na 960 milijard dolarjev.