Hrvaški strokovnjak opozarja na etično krizo dela kot večji problem od ekonomske krize, v Italiji pa razpravljajo o krizi dela in podjetništva

Francoska vlada je padla po neuspešni glasovanju o zaupnici premierju Françoisu Bayrouju, kar je sprožilo zaskrbljenost glede dolžniškega tveganja v evroobmočju. Kljub prvotni mirnosti na trgih se analitiki bojijo, da kriza ni odložena. Istodobno so množične mobilizacije levice pripeljale do padca vlade, a obstaja bojazen, da bi lahko desnica izkoristila nastalo situacijo. Predsednik Macron je za novega premierja imenoval Sébastiena Lecornuja.

Nemški javni pokojninski sistem je pod vse večjim pritiskom zaradi gospodarske krize, migracij in staranja prebivalstva. Številni upokojenci, ki jih je že več kot 21 milijonov, predstavljajo veliko breme za vse manjšo delovno silo. Primanjkljaj v pokojninski blagajni se povečuje, zvezne subvencije za njeno stabilizacijo pa so vse višje, kar kaže na to, da sistem izgublja nadzor. Politični pritisk za reformo se stopnjuje, a Berlin ne ponuja nič konkretnega.

Politična kriza v Franciji je ponovno oživila strahove v Bruslju, da bi se lahko ena od ustanovnih članic Evropske unije obrnila k skrajni desnici. Naraščajoča podpora skrajno desničarskim strankam v Franciji, skupaj s političnimi pretresi, je sprožila zaskrbljenost glede prihodnosti evropske integracije in stabilnosti.