Katoličani in evangeličani praznovali praznik svetih treh kraljev

Pravoslavni verniki v Sloveniji in po svetu so danes zaznamovali badnji dan, ki predstavlja neposredno pripravo na praznovanje božiča. Osrednji del tradicije je razdeljevanje badnjakov – hrastovih vej in slame –, ki simbolizirajo prostor, v katerem se je po krščanskem izročilu rodil Jezus Kristus. Verniki te simbole prevzamejo v cerkvah in jih odnesejo domov, kjer jih v krogu družine simbolno zažgejo, kar napoveduje prihod luči in miru. V Ljubljani je osrednje praznovanje potekalo v cerkvi svetega Cirila in Metoda, kjer so verniki obiskovali bogoslužja skozi ves dan. Vrhunec praznovanja se bo zgodil ob polnoči, ko se bodo s polnočnimi liturgijami uradno začela praznovanja božiča, enega največjih krščanskih praznikov. Letošnje praznovanje poteka v znamenju miru in družinskega povezovanja, kar so poudarili tudi predstavniki Srbske pravoslavne cerkve, ki v Sloveniji predstavlja večino pravoslavnega prebivalstva.

Kristjani so po vsem svetu obeležili božični večer s polnočnicami in družinskimi srečanji, s čimer so pričakali božič, praznik rojstva Jezusa Kristusa. Razpravljalo se je o tem, ali je božič postal le še družinska večerja in nakupovanje daril, ali še ohranja svoj prvotni krščanski pomen. Raziskalo pa se je tudi vprašanje, zakaj božič praznujemo že 24. decembra, ko pa je rojstni dan Jezusa Kristusa 25. decembra.

V okolici dvorca Haasberg, ki se nahaja v bližini Planinskega polja, se ob praznikih pojavi posebna, čarobna energija. Kraj, ki je bil dolgo pozabljen, zaživi v prazničnem duhu.