Indijska rupija se sooča s pritiski zaradi velikega neravnovesja med uvozom in izvozom, kar povečuje odvisnost od intervencij indijske centralne banke. Ta je v zadnjem mesecu porabila 10 milijard dolarjev iz deviznih rezerv za podporo rupiji. Pričakuje se, da bo rupija do konca novembra trgovala v območju 88,5–89 rupij za ameriški dolar. Gibanje dolarja in napredek v trgovinskih pogajanjih med ZDA in Indijo bosta ključna dejavnika. Objavljeni podatki o inflaciji kažejo na rahel padec rasti cen življenjskih potrebščin, kar dodatno vpliva na vrednost rupije. Poleg tega na rupijo vplivajo tudi pričakovanja glede odločitev ameriške centralne banke (Federal Reserve) o obrestnih merah in morebitni dogovor o trgovini med ZDA in Indijo, ki bi lahko izboljšal razpoloženje vlagateljev.

Indijska agencija za preprečevanje pranja denarja (ED) je aretirala Manojja Gaura, direktorja podjetja za nepremičnine Jaypee Infratech Ltd., zaradi suma pranja denarja. Preiskava je povezana z domnevno prevaro kupcev stanovanj v vrednosti 12.000 crore rupij, kjer naj bi podjetje Jaypee Associates Ltd. z Gaurjem na čelu nezakonito preusmerjalo sredstva kupcev.

ZDA že leta opozarjajo druge države pred posojili kitajskih državnih bank, ki podpirajo vzpon Kitajske kot velesile. Vendar pa novo poročilo razkriva, da so ZDA same največji prejemnik teh posojil. Kitajski državni posojilodajalci so v zadnjih 25 letih v ameriška podjetja usmerili 200 milijard dolarjev, pri čemer so bila mnoga posojila skrita preko slamnatih podjetij na Kajmanskih otokih, Bermudih in v Delawaru.