Novi izsiljevalski virus, imenovan 'Charon', uporablja tehniko bočnega nalaganja DLL za vdor v kritično infrastrukturo, pri čemer cilja na letalske in javne sektorje na Bližnjem vzhodu. Virus izkorišča šifrirane koristne obremenitve in zaupanja vredne binarne datoteke za obhod obrambnih mehanizmov EDR, kar kaže na prehod k bolj prikritim in vztrajnim kampanjam izsiljevalske programske opreme. Hkrati je bil hrvaški Inštitut Ruđer Bošković žrtev napada z izsiljevalsko programsko opremo, ki je izkoristila ranljivosti 'ToolShell' v Microsoft SharePointu, s čimer je postal ena izmed več kot 9.000 institucij po vsem svetu, prizadetih v napadu.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Kibernetski napadi na kritično infrastrukturo in znanstvene institucije, čeprav se niso zgodili v Sloveniji, predstavljajo potencialno grožnjo tudi za slovenske organizacije. Hrvaška je sosednja država, kar povečuje relevantnost novice.
Hrvaški minister za obrambo Ivan Anušić in predsednik uprave Končarja Gordan Kolak sta podpisala okvirni sporazum o nabavi štirih protidronskih sistemov za zaščito kritične vojaške infrastrukture. Vrednost posla je 125 milijonov evrov brez DDV. Anušić je izjavil, da bi preprečili padec drona v Zagrebu, če bi imeli te sisteme že prej.
Cisco je opozoril na novo različico napada, ki cilja na naprave, ki poganjajo Cisco Secure Firewall ASA in FTD, izkoriščajoč ranljivosti CVE-2025-20333 in CVE-2025-20362, kar lahko povzroči ponovni zagon naprav in prekinitev delovanja. Hkrati je Cisco popravil dve kritični ranljivosti (CVE-2025-20358 in CVE-2025-20354) v Unified Contact Center Express (UCCX), ki bi lahko napadalcem omogočili obiti avtentikacijo in prevzem nadzora nad sistemi. Priporočljiva je takojšnja posodobitev sistemov, saj popravki za UCCX ranljivosti ne obstajajo.
Oblasti Hersonske regije so sporočile, da so identificirale identitete dodatnih žrtev napada ukrajinskih brezpilotnih letal na vas Horli. Guverner Vladimir Saldo je potrdil, da so preiskovalci identificirali 13 žrtev, medtem ko nadaljujejo z identifikacijo preostalih. Sprva so oblasti poročale o 12 identificiranih žrtvah, nato pa so sporočile, da so identificirali še pet žrtev, s čimer se je skupno število žrtev povzpelo na 28.
Organizacija Human Rights Watch (HRW) je obsodila Izrael zaradi ponavljajočih se napadov na opremo, povezano z obnovo, in civilne objekte v južnem Libanonu skozi celotno leto 2025, kar po mnenju organizacije predstavlja vojne zločine. HRW poudarja, da ni dokazov, da bi bile ciljane lokacije uporabljene v vojaške namene, in opozarja, da napadi kršijo mednarodno pravo.
V nedeljo zvečer je bila na poti med Budvo in Cetinjem v Črni gori napadena skupina navijačev hrvaške nogometne reprezentance. Po poročanju črnogorskih medijev naj bi neznana skupina navijačem preprečila pot in s palicami razbila stekla na vozilih. Policija preiskuje incident v kraju Ugnji in poskuša identificirati storilce.
Hrvaški minister za pravosodje Damir Habijan je sporočil, da je bila v Črni gori aretirana oseba, ki jo bremenijo vojnih zločinov proti civilistom na območju Grubišnega Polja. Mediji poročajo, da gre za Milorada Kovačevića, ki je bil že obsojen za zločine na dubrovniškem območju. Črnogorska policija je potrdila aretacijo 61-letnega M. K., ki ga Hrvaška išče zaradi vojnih zločinov nad vojnimi ujetniki.
Kibernetski napadi na kritično infrastrukturo in znanstvene institucije, čeprav se niso zgodili v Sloveniji, predstavljajo potencialno grožnjo tudi za slovenske organizacije. Hrvaška je sosednja država, kar povečuje relevantnost novice.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.