Indijska rupija se sooča s pritiski zaradi velikega neravnovesja med uvozom in izvozom, kar povečuje odvisnost od intervencij indijske centralne banke. Ta je v zadnjem mesecu porabila 10 milijard dolarjev iz deviznih rezerv za podporo rupiji. Pričakuje se, da bo rupija do konca novembra trgovala v območju 88,5–89 rupij za ameriški dolar. Gibanje dolarja in napredek v trgovinskih pogajanjih med ZDA in Indijo bosta ključna dejavnika. Objavljeni podatki o inflaciji kažejo na rahel padec rasti cen življenjskih potrebščin, kar dodatno vpliva na vrednost rupije. Poleg tega na rupijo vplivajo tudi pričakovanja glede odločitev ameriške centralne banke (Federal Reserve) o obrestnih merah in morebitni dogovor o trgovini med ZDA in Indijo, ki bi lahko izboljšal razpoloženje vlagateljev.

Ekonomisti napovedujejo, da bo indijska centralna banka (RBI) decembra dodatno znižala obrestno mero repo, saj se je inflacija znižala. Nova davčna stopnja na blago in storitve (GST) je oktobrsko inflacijo znižala za 85 bazičnih točk na rekordno nizkih 0,25 %. V Združenih državah pa raziskava Harvardske poslovne šole kaže, da tarife vplivajo na inflacijo, pri čemer se je doslej na potrošnike preneslo povprečno 20 % tarife.

Predsednik Federal Reserve Bank of Kansas City, Jeffrey Schmid, je izrazil zaskrbljenost, da bi dodatno znižanje obrestnih mer lahko bolj prispevalo k rasti inflacije kot k izboljšanju razmer na trgu dela. Schmid je poudaril, da so njegove skrbi glede inflacije širše od zgolj vpliva carin.