V Srbiji bodo e-bolovanja uvedli do konca septembra v vseh zdravstvenih domovih
Objavljeno: 19. 8. 2025 10:09
19. avg 9:04
Nikola Radoman z Ministrstva za zdravje je izjavil, da naj bi bil sistem e-bolovanja v vseh zdravstvenih ustanovah vzpostavljen do konca septembra, za vse delodajalce pa do konca leta. Sistem naj bi dajal tudi priporočila o trajanju bolniške odsotnosti.
Nikola Radoman z Ministrstva za zdravje je izjavil, da naj bi bil sistem e-bolovanja v vseh zdravstvenih ustanovah vzpostavljen do konca septembra, za vse delodajalce pa do konca leta. Sistem naj bi dajal tudi priporočila o trajanju bolniške odsotnosti.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Novica je zmerno relevantna za Slovenijo, saj kaže na trend digitalizacije zdravstvenih storitev, ki bi se lahko prenesel tudi v slovenski prostor. Lahko služi kot primer dobre prakse ali pa kot opozorilo o morebitnih izzivih pri uvajanju podobnih sistemov.
Ministrstvo za zdravje je sprejelo odločitev, da bodo domovi zdravlja po vsej Srbiji od danes delovali 24 ur na dan. Cilj uvedbe 24-urnega delovnega časa je povečati dostopnost zdravstvene oskrbe državljanom in zagotoviti učinkovitejše delovanje zdravstvenega sistema.
Ministrstvo za zdravje Črne gore je s podporo Svetovne zdravstvene organizacije začelo program usposabljanja za zagotavljanje kakovosti in varnosti pacientov. Cilj je okrepiti sistem kakovosti v zdravstvu, izboljšati zdravstveno oskrbo in usposobiti zdravstveni kader. Usposabljanje je zbralo predstavnike vseh zdravstvenih domov, bolnišnic in drugih zdravstvenih ustanov.
Srbski minister za zdravje Zlatibor Lončar se je sestal s skupino zdravstvenih delavcev, ki se iz tujine vračajo v Srbijo. S pomočjo urada za sodelovanje z diasporo se ti strokovnjaki vračajo v srbske zdravstvene ustanove, kjer bodo nadaljevali s svojim delom. Med njimi so medicinski delavci iz Slovenije, Nemčije, Avstrije in Norveške.
Črnogorsko Ministrstvo za zdravje je pozdravilo odločitev vlade, ki olajšuje zaposlovanje tujih strokovnjakov v zdravstvenem sektorju. Sprememba zakona o tujcih znižuje minimalno zahtevano neto plačo za tuje zdravstvene delavce s treh na dve povprečni neto plači. Minister za zdravje Vojislav Šimun je poudaril, da bo ta ukrep omogočil hitrejše zaposlovanje zdravnikov, medicinskih sester in drugega deficitnega osebja, kar bo izboljšalo dostopnost in kakovost zdravstvene oskrbe.
Prof. dr. Carole Hodge z Univerze v Glasgow meni, da odločitev v 'primeru Kovačević' obsoja bosanske državljane na življenje v diskriminatornem sistemu v nedoločeni prihodnosti, z malo ali nič možnosti za vstop v evroatlantske integracije. Hodge je preučila pritožbeni postopek, ki je bil opravljen 20. novembra lani, in opazila več anomalij. Visoki predstavnik in hrvaška vlada nista želela, da bi 'primer Kovačević' uspel.
Hrvaški minister za kmetijstvo David Vlajčić, ki je leta 2023 protestiral proti evtanaziji prašičev, je zdaj napovedal "totalno vojno" proti afriški prašičji kugi. V preteklosti je Vlajčić nasprotoval ubijanju prašičev, zdaj pa je kot minister odredil evtanazijo na prizadetih območjih. Poleg tega je Vlajčić izrazil sum, da Srbija vodi "posebno vojno" proti Hrvaški z namenom širjenja afriške prašičje kuge.
Novica je zmerno relevantna za Slovenijo, saj kaže na trend digitalizacije zdravstvenih storitev, ki bi se lahko prenesel tudi v slovenski prostor. Lahko služi kot primer dobre prakse ali pa kot opozorilo o morebitnih izzivih pri uvajanju podobnih sistemov.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.