Tehnološka podjetja močno vlagajo v fizično umetno inteligenco, pri čemer Morgan Stanley pričakuje več kot milijardo humanoidnih robotov do leta 2050. V Tokiu podjetje Enactic razvija humanoide, ki bodo pomagali v domovih za ostarele pri vsakodnevnih opravilih, kot sta pranje posode in perila. Cilj je, da roboti sčasoma sami opravljajo te naloge, s čimer bi rešili težave s pomanjkanjem osebja. Podjetje Enactic razvija humanoide, ki bodo pomagali v domovih za ostarele pri vsakodnevnih opravilih.

Na podnebni konferenci ZN COP30 v Braziliji je umetna inteligenca predstavljena kot junak, ki si zasluži pohvalo, in kot zločinec, ki ga je treba nadzorovati. Tehnološka podjetja in nekatere države na konferenci promovirajo načine, kako lahko umetna inteligenca pomaga reševati globalno segrevanje, ki ga povzroča predvsem izgorevanje fosilnih goriv. Poudarjajo, da ima tehnologija potencial za povečanje učinkovitosti električnih omrežij, pomoč kmetom pri napovedovanju vremenskih vzorcev, sledenje selitvenim vrstam v globokem morju in načrtovanje infrastrukture.

V Parizu se hitro razvija področje nevrotehnologije, ki obeta preboje v medicini, kot sta prevajanje misli v besede in omogočanje hoje paraliziranim osebam. Kljub obetavnim možnostim se pojavljajo tudi pomembni etični pomisleki. Raziskovalka Anne Vanhoestenberghe iz King's College London poudarja, da že živimo v znanstveni fantastiki, saj se v živčni sistem ljudi vstavljajo elektronske naprave.