Srbska pravoslavna cerkev obeležila julijansko novo leto in praznik svetega Vasilija Velikega

Srbska pravoslavna cerkev in njeni verniki so danes, tretji dan božiča po julijanskem koledarju, praznovali spomin na svetega prvomučenca in arhiđakona Štefana. Svetnik, ki je bil sorodnik apostola Pavla in arhiđakon jeruzalemske cerkve, v srbski tradiciji zavzema posebno mesto kot zavetnik srednjeveške vladarske dinastije Nemanjićev. Praznovanje vključuje številne ljudske običaje, ki so tesno povezani s sklepnim delom božičnega obdobja in prehodom v novo leto. Praznik spremljajo specifični obredi, namenjeni varovanju doma in družine. Po izročilu verniki na ta dan iz hiše odstranjujejo božično slamo, vendar to počnejo v tišini, kar simbolično označuje tiho slovo božičnih praznikov. Slama se pogosto uporablja za zaščito sadovnjakov in čebelnjakov, kar poudarja kmetijski in zaščitniški pomen praznika v srbski kulturi. Sveti Štefan velja za prvega krščanskega mučenika, ki je bil zaradi svojega oznanjanja kamenjan v Jeruzalemu. Njegov kult je med srbskimi verniki izjemno močan, saj so številni vladarji iz dinastije Nemanjić k svojemu imenu dodajali ime Štefan kot potrditev legitimnosti in božje zaščite. Današnje slovesnosti so potekale v cerkvah po celotni regiji, kjer srbska skupnost ohranja svojo versko dediščino.

V Srbiji so pravoslavni verniki s polnočnimi liturgijami začeli praznovati božič, praznik rojstva Jezusa Kristusa. Osrednja slovesnost je potekala v hramu svetega Save na Vračarju v Beogradu, ki velja za največji pravoslavni hram v državi. Sveto mašo je ob navzočnosti številnih vernikov vodil vikar patriarha Porfirija, episkop hvostanski Aleksej. Praznovanja so se udeležili tudi številni predstavniki javnega življenja, med njimi srbski glasbeniki in druge znane osebnosti. Verniki so se v hramu zbrali v velikem številu, da bi obeležili enega najpomembnejših krščanskih praznikov po julijanskem koledarju. Praznovanje v Beogradu odraža globoko ukoreninjeno tradicijo in versko pripadnost v državi. Obred v prestolnici je minil v mirnem in svečanem vzdušju, verniki pa so se po polnočnici razšli na domove, kjer bodo praznovanje nadaljevali v krogu družine.

Srbska pravoslavna cerkev in njeni verniki so 2. januarja praznovali spomin na svetega Ignjatija Bogonosca, ki predstavlja prvo krsno slavo v novem koledarskem letu. Sveti Ignjatije, ki je bil učenec Janeza Evangelista in tretji patriarh antiohijske cerkve, je v krščanskem izročilu znan po uvedbi antifonskega načina petja v cerkveno bogoslužje. Ime Bogonosec izhaja iz izročila, da ga je Jezus Kristus kot otroka držal v svojih rokah. Praznovanje spremljajo številni ljudski običaji, med katerimi je najbolj prepoznaven tisti, povezan z otroki. Po tradiciji starši na ta dan otroke simbolično potegnejo za ušesa, da bi v prihajajočem letu čim bolj zrasli. Praznik je v srbski ljudski tradiciji znan tudi kot »kokošji božič«, saj se na ta dan izvajajo obredi za zaščito perutnine in blagoslov domačije. Svetnik je svojo pot končal kot mučenec v Rimu leta 106, kjer so ga vrgli levom, krščanska legenda pa pravi, da je njegovo srce kljub zverem ostalo nedotaknjeno.