Kate Middleton in princ George na slovesnosti spomina v Združenem kraljestvu

Obisk ameriškega ministra za notranje zadeve Douga Bergama v Grčiji je bil zaznamovan s srečanjem s premierjem Micotakisem, kjer so razpravljali o energetski varnosti in strateškem partnerstvu med državama. KKK je ob tem izrazil zaskrbljenost zaradi ameriških interesov in morebitnega izkoriščanja otoka Gyaros. Nemški kancler Friedrich Merz pa opozarja na resne varnostne razmere in poziva k okrepljenemu delovanju obveščevalnih služb.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v Floridi napovedal, da bo ameriški predsednik Donald Trump leta 2026 prejel najvišje izraelsko državno priznanje za mir. Odločitev predstavlja pomemben prelom z večdesetletno tradicijo, saj so to nagrado doslej podeljevali izključno izraelskim državljanom. Netanjahu je svojo odločitev utemeljil z izjemno Trumpovo podporo Izraelu v boju proti Hamasu v Gazi, ameriškega predsednika pa je označil za arhitekta mirovnega načrta za to regijo. Trump, ki je bil nad napovedjo vidno presenečen in ganjen, je namignil na možnost obiska Izraela ob podelitvi, ki naj bi se odvila na predvečer ameriškega dneva neodvisnosti. Poleg dogajanja na Bližnjem vzhodu poročila iz tujine navajajo tudi dejavnosti šamanov v Peruju, ki v svojih novoletnih prerokbah Trumpu napovedujejo bolezen, benezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru pa padec z oblasti. Hkrati beloruski predsednik Aleksander Lukašenko pod pritiski Trumpove administracije nadaljuje s pomilostitvami političnih zapornikov, s čimer želi doseči omilitev ameriških sankcij.

Politično dogajanje v Franciji in Afriki je v preteklih dneh zaznamovalo več ključnih dogodkov. V Franciji je smrt filmske ikone Brigitte Bardot sprožila nove politične delitve med vlado predsednika Emmanuela Macrona in opozicijo. Čeprav je Elizejska palača družini ponudila organizacijo nacionalne žalne slovesnosti v čast njeni umetniški zapuščini, je družina pokojne igralke to zavrnila. Namesto tega se bo prihodnji teden v Saint-Tropezu odvila kletna slovesnost, na katero predsednik Macron ni povabljen. Nasprotno pa bo na pogrebu prisotna voditeljica desničarske Nacionalne skupnosti Marine Le Pen, s katero je Bardotova v zadnjih desetletjih ohranjala tesne vezi. Spor glede načina obeležitve njene smrti odraža globoka ideološka razhajanja v državi, saj nekateri politiki na levici izpostavljajo igralkine pretekle sporne izjave kot razlog proti državnim častem. Istočasno so v Gvineji objavili izide predsedniških volitev, na katerih je po uradnih podatkih s 86,72-odstotno večino zmagal general Mamady Doumbouya. Mednarodni opazovalci in opozicija so volitve označili za parodijo demokracije, saj so bili ključni protikandidati izločeni iz procesa, poročali pa so tudi o ustrahovanju volivcev in sistematičnih goljufijah. Doumbouya, ki je oblast prevzel z vojaškim udarom leta 2021, je s tem legitimiral svojo vladavino, kljub prejšnjim obljubam, da se ne bo potegoval za politično funkcijo. Gvineja ostaja strateško pomembna zaradi nadzora nad četrtino svetovnih zalog boksita, kar državo postavlja v središče gospodarskih interesov Kitajske in Zahoda.