Satelitski in AI sistem Ala Gorea sledi virom smrtonosnega onesnaževanja s sajami

Na podnebni konferenci ZN COP30 v Braziliji je umetna inteligenca predstavljena kot junak, ki si zasluži pohvalo, in kot zločinec, ki ga je treba nadzorovati. Tehnološka podjetja in nekatere države na konferenci promovirajo načine, kako lahko umetna inteligenca pomaga reševati globalno segrevanje, ki ga povzroča predvsem izgorevanje fosilnih goriv. Poudarjajo, da ima tehnologija potencial za povečanje učinkovitosti električnih omrežij, pomoč kmetom pri napovedovanju vremenskih vzorcev, sledenje selitvenim vrstam v globokem morju in načrtovanje infrastrukture.

Tehnološka podjetja razmišljajo o gradnji podatkovnih centrov v vesolju, kjer bi lahko izkoriščala sončno energijo za napajanje vse bolj zahtevnih sistemov umetne inteligence. Ameriški startup Starcloud je v vesolje poslal satelit z grafično procesno enoto (GPU) podjetja Nvidia, kar Nvidia opisuje kot 'kozmično premiero' majhnega podatkovnega centra. Cilj je, da bo gradnja podatkovnih centrov v vesolju kmalu bolj smiselna kot na Zemlji.

Analiza s ineteconomics.org ugotavlja, da naj bi trenutni modeli velikih jezikov (LLM) dosegli vrhunec, nadaljnje skaliranje pa ne bo pripeljalo do splošne umetne inteligence (AGI), saj se donosi hitro zmanjšujejo. Druga študija, objavljena na chemrxiv.org, pa se osredotoča na rešitve za shranjevanje energije v sistemih napredne zračne mobilnosti (AAM), pri čemer električni in hibridni zračni taksiji predstavljajo obetavno rešitev za trajnostni urbani transport.