Financiranje naslednjega dogodka Met Gala sproža ugibanja o vpletenosti Jeffa Bezosa

Priljubljena znanstvenofantastična serija Stranger Things se je po skoraj desetletju predvajanja uradno sklenila z zadnjo epizodo pete sezone, ki je bila premierno prikazana na novo leto. Zadnji del, ki sta ga režirala ustvarjalca Matt in Ross Duffer, je prinesel dokončen spopad med glavno igralsko zasedbo in silami iz obrnjenega sveta (Upside Down). Čeprav se zgodba o prvotnih likih, ki so jih upodobili Millie Bobby Brown, Finn Wolfhard in Winona Ryder, končuje, so ustvarjalci že potrdili razvoj novih projektov in igrane stranske serije (spin-off), postavljene v fiktivno mestece Hawkins. Ob koncu te kultne serije so se v medijskem prostoru znova pojavile razprave o vplivu televizijskih vsebin na resnično življenje. Zgodovina televizije namreč beleži primere, ko so določeni prizori povzročili precejšnje polemike, kot se je zgodilo z epizodo animirane serije Beavis in Butt-Head v devetdesetih letih. Takratni prikaz nevarnih podvigov z ognjem je bil povezan s tragedijami v resničnem svetu, kar je vodilo v spremembe uredniških politik. Hkrati pa sodobni ustvarjalci, kot je britanska igralka Gbemisola Ikumelo, poudarjajo pomen družbene odgovornosti in boja proti predsodkom v industriji zabave, kar nakazuje na premik v dojemanju vpliva medijev na družbo.

Dogovor o premoru v vojni v Gazi je bil dosežen, vendar ostaja odprtih veliko vprašanj o tem, kaj se bo zgodilo naprej. Čeprav so podrobnosti dogovora znane, dolgoročna prihodnost ostaja negotova, kar odpira vrsto izzivov in negotovosti za vse vpletene strani.

V Pakistanu se je s prodajo nacionalnega letalskega prevoznika Pakistan International Airlines (PIA) konzorciju Arif Habib začel obsežen proces privatizacije 24 državnih podjetij. Čeprav je bila končna cena ob javni dražbi 135 milijard rupij, bo vlada prejela le dobrih 10 milijard, kar je v državi sprožilo ostre razprave o ustreznosti vrednotenja državnega premoženja. Načrt privatizacije, ki vključuje tri faze v obdobju petih let, sledi opozorilom generalporočnika Sarfraza Ahmeda iz Sveta za olajšanje posebnih naložb (SIFC). Ahmed je javno kritiziral gospodarsko politiko države in opozoril na pomanjkanje načrta za gospodarsko rast ter na nevzdržno davčno politiko, ki zavira domače in tuje investicije. Istočasno se v Grčiji premier Kiriakos Micotakis spopada z zaostrenimi protesti kmetov. Premier je kmetom, ki s traktorji zapirajo ključne prometnice, očital nasilne taktike in pomanjkanje pripravljenosti na dialog. Micotakis je poudaril, da blokade ogrožajo gospodarsko dejavnost in preskrbo trga, hkrati pa opozoril, da kmetje s stopnjevanjem pritiska izgubljajo legitimnost v očeh javnosti. Grška vlada sicer obljublja hitrejše in preglednejše izplačilo subvencij do konca leta, vendar kmetje vztrajajo pri svojih zahtevah, kar povečuje politično napetost v državi.