Priznani filmski režiser James Cameron, ki je zaslovel z oskarjevsko uspešnico Titanik, je v nedavnem pogovoru razkril svojo osebno strategijo za preživetje ob zgodovinskem potopu te ladje leta 1912. Cameron je poudaril, da bi se v vlogi potnika v drugem razredu osredotočil na taktično izogibanje kaosu, namesto da bi se zanašal na srečo ali improvizirana plovila, kot so vrata, ki v njegovem filmu igrajo ključno vlogo pri usodi glavnih junakov.
Režiser je pojasnil, da bi se v primeru resnične nesreče izognil običajnemu prerivanju ob reševalnih čolnih, kjer je vladala največja panika. Namesto tega bi poskušal ostati miren in poiskati alternativne poti za preživetje v ledeni vodi, pri čemer poudarja pomen pripravljenosti in hitrega odločanja. Njegova razmišljanja so pritegnila pozornost javnosti predvsem zaradi njegovega globokega poznavanja konstrukcije ladje in okoliščin potopa, ki jih je preučeval več desetletij.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
