Na estonskem trgu zaznana velika količina ponarejenega zlata

Evropski borzni indeksi so se v trgovanju 6. januarja gibali neenotno, vendar so ostali blizu rekordnih vrednosti, ki so jih dosegli v obdobju pozitivnega razpoloženja na trgih. Vlagatelji so svojo pozornost usmerili predvsem v analizo predhodnih podatkov o inflaciji v Franciji ter z negotovostjo pričakovali objavo ključnega poročila o nemški inflaciji. Na surovinskih trgih je bilo zaznati trend padanja cen nafte, medtem ko je cena zlata sočasno naraščala, kar odraža previdnost vlagateljev sredi gospodarskih negotovosti. Čeprav so se nekatere borze soočale z nihanji, so splošni kazalniki ostali razmeroma visoki, kar kaže na vzdržljivost evropskega kapitalskega trga. Napetosti na energetskem trgu so dodatno vplivale na gibanje cen surovin, kjer so vlagatelji ocenjevali vpliv makroekonomskih kazalnikov na prihodnje odločitve centralnih bank. Francoski podatki o inflaciji so bili sprejeti kot pomemben indikator za širše evroobmočje, vendar bo šele nemški izračun ponudil jasnejšo sliko o pritisku cen na evropsko gospodarstvo. Analitiki ocenjujejo, da so se cene zlata zvišale zaradi iskanja varnih naložb v času, ko se pričakujejo novi podatki o stabilnosti cen v največjem evropskem gospodarstvu. Trgovanje je tako minilo v znamenju pričakovanj in prilagajanja portfeljev pred ključnimi objavami.

Kitajski geologi so v provinci Liaoning odkrili največje nahajališče nizkokakovostnega zlata v državi, ocenjeno na 1.444 ton. Nahajališče Dadungou ima povprečno vsebnost zlata 0,56 grama na tono, razteza se več kot 3.100 km, njegova globina pa se giblje med 115 in 913 metri. Odkritje bo povečalo kitajske strateške rezerve zlata.

V Iranu se, ob rekordnih cenah zlata, širijo prevare na trgu zlatnikov. Poročila kažejo na porast ponarejenih zlatnikov, izdelanih iz plastike ali drugih nekovinskih materialov, pa tudi na ponarejene vakuumsko zaprte pakete in zlato slabše kakovosti.