Jens Harzer blesti v »De Profundis« na Berliner Ensemble

V 71. letu starosti je umrl Béla Tarr, eden najvplivnejših madžarskih in evropskih filmskih režiserjev sodobnega časa. Tarr je bil v svetovni kinematografiji prepoznan po svoji edinstveni minimalistični estetiki, izjemno dolgih kadrih in črno-beli vizualni podobi. Njegova dela so se pogosto poglabljala v teme eksistencialne tesnobe, človeške izolacije in postopnega propadanja družbe, s čimer je redefiniral sodoben filmski jezik. Njegova smrt predstavlja konec obdobja, v katerem je film služil kot sredstvo globoke filozofske meditacije in ne zgolj kot oblika zabave. Novica o njegovem odhodu je močno odjeknila v mednarodni kulturni javnosti, med filmskimi kritiki in umetniki, ki so Tarra cenili kot brezkompromisnega avtorja z močno avtorsko vizijo. Med njegovimi najbolj znanimi deli ostajajo filmi, ki so zaznamovali svetovne festivale in navdihnili številne generacije filmskih ustvarjalcev.

V jugozahodnem delu nemške prestolnice je v začetku tedna prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel približno 45.000 gospodinjstev in 2.200 podjetij. Po navedbah preiskovalnih organov je bil vzrok za incident nameren napad na energetsko infrastrukturo, za katerega je odgovornost prevzela levičarska ekstremistična skupina Vulkangruppe. Prekinitev oskrbe je zajela soseske Wannsee, Nikolassee, Schlachtensee in Steglitz-Zehlendorf, kjer so se prebivalci in gospodarski subjekti spopadali z zaustavitvijo osnovnih storitev. Nemške varnostne službe preiskujejo dogodek kot dejanje ekoterorizma in sabotaže. Skupina Vulkangruppe, ki je v preteklosti že prevzela odgovornost za podobne napade na kritično infrastrukturo, trdi, da so njihova dejanja usmerjena proti kapitalističnemu izkoriščanju okolja. Čeprav so oblasti hitro začele s sanacijo omrežja, je dogodek sprožil val kritik glede ranljivosti nemškega elektroenergetskega sistema in učinkovitosti preventivnih varnostnih ukrepov v prestolnici.

Jugozahodni del Berlina je v soboto pretresel obsežen izpad električne energije, ki je po navedbah župana Kaia Wegnerja posledica namernega požiga kabelskega mostu. Brez oskrbe z elektriko je ostalo več kot 45.000 gospodinjstev in približno 2000 podjetij. Zaradi nizkih temperatur so se prebivalci spopadali z mrazom, mestne oblasti pa so začele pripravljati načrte za morebitno evakuacijo najbolj ogroženih skupin prebivalstva. Policija trenutno preiskuje avtentičnost pisma, v katerem je odgovornost za napad prevzela skrajno levičarska skupina Volcano. Skupina je bila v preteklosti že povezana z več kot desetimi podobnimi napadi na energetsko infrastrukturo. Župan Wegner je dejanje označil za teroristično in poudaril, da je takšna sabotaža sredi zime neposredno ogrozila življenja občanov. Operater omrežja Stromnetz Berlin si prizadeva za čimprejšnjo vzpostavitev oskrbe, vendar so poškodbe na infrastrukturi obsežne.