Srbska pravoslavna cerkev praznovala dan svetega apostola Matije

Srbska pravoslavna cerkev (SPC) danes praznuje dan posvečen svetemu Alimpiju Stolpniku, ki je v postu in molitvi 53 let preživel na stebru. Sveti Alimpije je rojen leta 522 v pobožni družini. Želel je živeti samotarsko življenje, zato se je umaknil na pokopališče, kjer je postavil križ in zgradil tempelj svete Efimije. Ob templju je postavil steber, se povzpel nanj in tam v postu in molitvi preživel 53 let. Ponekod svetega Alimpija praznujejo kot družinsko slavo.

Srbska pravoslavna cerkev in verniki so danes obeležili Usekovanje glave svetega Janeza Krstnika, preroka, predhodnika in krstnika. Svetniku je posvečenih šest praznikov v letu, današnji dan pa verniki strogo praznujejo s postom.

Srbska pravoslavna cerkev in njeni verniki so 2. januarja praznovali spomin na svetega Ignjatija Bogonosca, ki predstavlja prvo krsno slavo v novem koledarskem letu. Sveti Ignjatije, ki je bil učenec Janeza Evangelista in tretji patriarh antiohijske cerkve, je v krščanskem izročilu znan po uvedbi antifonskega načina petja v cerkveno bogoslužje. Ime Bogonosec izhaja iz izročila, da ga je Jezus Kristus kot otroka držal v svojih rokah. Praznovanje spremljajo številni ljudski običaji, med katerimi je najbolj prepoznaven tisti, povezan z otroki. Po tradiciji starši na ta dan otroke simbolično potegnejo za ušesa, da bi v prihajajočem letu čim bolj zrasli. Praznik je v srbski ljudski tradiciji znan tudi kot »kokošji božič«, saj se na ta dan izvajajo obredi za zaščito perutnine in blagoslov domačije. Svetnik je svojo pot končal kot mučenec v Rimu leta 106, kjer so ga vrgli levom, krščanska legenda pa pravi, da je njegovo srce kljub zverem ostalo nedotaknjeno.