Ukrajinci praznovali novo leto in spomin na svetega Vasilija Velikega
Objavljeno: pred dvema urama
Ukrajinski verniki so 1. januarja 2026 po novem cerkvenem koledarju obeležili dva pomembna verska praznika, in sicer praznik Gospodovega obrezovanja ter dan spomina na svetega Vasilija Velikega. Praznovanja so sovpadala z vstopom v novo koledarsko leto, kar je v ukrajinski družbi pomenilo preplet krščanskih tradicij in sodobnih praznovanj. Sveti Vasilij Veliki, ki ga cerkev v Ukrajini globoko spoštuje, velja za zavetnika kmetov in pomembnega cerkvenega očeta, zato so se mu verniki priporočali v molitvah za blagoslov in rodovitnost.
Praznik je prinesel številne ljudske običaje in omejitve, ki so značilne za ta dan. Običaji vključujejo tradicionalne obrede sejanja, s katerimi so moški in dečki obiskovali domove ter prosili za blaginjo. Cerkev je ob tem poudarila pomen duhovne prenove na prvi dan leta, medtem ko so se ljudje držali tradicionalnih prepovedi glede fizičnih del in prepirov, da bi si zagotovili mirno prihajajoče leto. Dan je tako minil v znamenju molitve in družinskega druženja po vsej državi.
Kontekst in ozadje
Praznovanje spomina na svetega Spiridona
12. dec. 2025
Verniki v Ukrajini so decembra obeležili spomin na svetega Spiridona, škofa Trimifuntskega. Ta praznik je del širšega cikla zimskih verskih praznovanj po novem julijanskem koledarju, ki ga je cerkev sprejela za poenotenje z zahodnimi liturgičnimi časi.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogodek predstavlja splošen kulturni in verski interes, predvsem v kontekstu spoznavanja tradicij vzhodnoevropskih narodov. Za Slovenijo je novica relevantna predvsem zaradi številne ukrajinske skupnosti, ki živi v državi in ohranja svoje običaje. Neposrednega vpliva na slovensko gospodarstvo ali politiko dogodek nima.
V Ukrajini bodo 12. decembra 2025 verniki po cerkvenem koledarju praznovali dan spomina na svetega Spiridona, škofa Trimifuntskega. Verniki se bodo spominjali njegovega življenja in se mu priporočali v molitvah.
Po pravoslavnem cerkvenem koledarju verniki 14. decembra obeležujejo spomin na svetnike Nauma, Filareta, Ananija in druge. Verniki se jim posvečajo molitve v Ukrajini po novem koledarju.
26. december je v koledarju zaznamovan kot dan očetov. Ta dan se praznuje praznik svetega Jožefa, moža Device Marije, in je v nekaterih državah, vključno z Bolgarijo, priložnost za praznovanje očetovstva. Pravoslavna cerkev po praznovanju rojstva Jezusa Kristusa zbira vernike, da hvalijo sv. Jožefa in druge svetnike, vključno s kraljem Davidom in svetim Jakobom, bratom Božjim.
Pravoslavna cerkev 1. oktobra praznuje Pokroviteljstvo Matere Božje, praznik, posvečen zaščiti Device Marije. Praznik, ki ga zaznamujejo molitve in post, spominja na čudež, ki se je zgodil v 10. stoletju v Konstantinoplu. Verniki se spominjajo pomembnosti tradicij in molitev, ki spremljajo ta praznik.
21. december je dan zimskega solsticija, najkrajši dan v letu. Praznuje se tudi svetovni dan košarke, verniki pa se spominjajo svete Anfise Rimske. Med znanimi osebami, ki so se rodile na ta dan, je igralka Jane Fonda. Poleg tega strokovnjaki opozarjajo na pomen meditacije za fizično in duševno zdravje.
Romunski pravoslavni in katoliški kristjani so 8. septembra praznovali Rojstvo Device Marije, znano kot Mala Marija, ki označuje začetek velikih praznikov z rdečo črko v cerkvenem koledarju. Verniki so se udeležili molitev in izmenjevali čestitke, pri čemer so poudarjali razliko med Malo in Veliko Marijo.
Dogodek predstavlja splošen kulturni in verski interes, predvsem v kontekstu spoznavanja tradicij vzhodnoevropskih narodov. Za Slovenijo je novica relevantna predvsem zaradi številne ukrajinske skupnosti, ki živi v državi in ohranja svoje običaje. Neposrednega vpliva na slovensko gospodarstvo ali politiko dogodek nima.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.