Podatki o davkih razkrivajo dohodke Fincev, vendar le 80-odstotno

Na Švedskem se bo prihodnje leto zvišal davek na investicijske račune (ISK), vendar se bo hkrati povečala davčna olajšava za prihranke na 300.000 kron. To bo za večino od štirih milijonov švedskih vlagateljev v ISK dejansko povečalo donosnost prihrankov. Davek za prihodnje leto temelji na državni obrestni meri, ki bo določena 27. novembra. Na podlagi trenutne državne obrestne mere, ki znaša 2,55 odstotka, bo efektivni davek ISK leta 2026 znašal 1,065 odstotka, kar je več od 0,888 odstotka letos.

Francoska vlada je v predlogu proračuna za leto 2026, ki ga je predstavil premier Sébastien Lecornu, napovedala 30 milijard evrov prihrankov, kar vključuje zamrznitev socialnih prejemkov in pokojnin. Predvideni so novi davki za holdinge in prispevki za visoke dohodke. Poleg tega je načrtovana ukinitev več kot 3.000 delovnih mest v javni upravi. Ministrstva, ki so ključna za delovanje države, bodo ohranjena, medtem ko bodo ostala morala varčevati. Predlog vključuje tudi 17 milijard evrov prihrankov v državnem proračunu in socialni varnosti. Nicolas Chabanne, ustanovitelj "C'est qui le Patron?!", si želi stabilnosti in predvidljivosti.

Črnogorska uprava za statistiko je revidirala BDP za leti 2023 in 2024, kar je izboljšalo ekonomsko sliko države. Društvo statistikov in demografov Črne gore pa opozarja, da se revidirani podatki o javnem dolgu še vedno skrivajo pred javnostjo. Iz društva so izrazili zaskrbljenost, da bi prikrivanje dejanskega stanja javnih financ in manipulacija s statistiko lahko pripeljala do podobnega finančnega kolapsa, kot se je zgodil v Grčiji leta 2009. Opozorili so, da ignoriranje evropskih pravil pri prikazovanju stanja javnih financ predstavlja resen problem. Mugoša je poudaril, da ocene mednarodnih finančnih institucij potrjujejo njihova opozorila in da se na te argumente ne more odgovarjati s floskulami in manipulativnimi interpretacijami.