Borzni indeksi na Wall Streetu in cene plemenitih kovin so močno narasli
Objavljeno: 1. 1. 2026 0:58
Borzni indeksi na Wall Streetu so v letu 2025 zabeležili precejšnjo rast, ki jo je spodbudilo predvsem neusahljivo zanimanje vlagateljev za delnice podjetij s področja umetne inteligence. Kljub trgovinskim sporom pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa in splošnim geopolitičnim negotovostim so ameriški trgi ohranili pozitivno smer. Poleg delnic sta visoko vrednost dosegla tudi zlato in srebro, ki sta postala zatočišče za vlagatelje v času negotovosti.
Na drugi strani je ameriški dolar doživel najizrazitejši padec vrednosti po letu 2017. To slabljenje valute je neposredna posledica širših makroekonomskih gibanj in odzivov na ameriško zunanjetrgovinsko politiko. Prav tako svoje vrednosti ni uspela ohraniti kriptovaluta bitcoin, ki je v nasprotju s plemenitimi kovinami beležila upad. Analitiki ocenjujejo, da so trgi trenutno razpeti med tehnološkim optimizmom in strahom pred trgovinskimi vojnami.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje na ameriških borzah in padec vrednosti dolarja imata neposreden vpliv na slovensko gospodarstvo, predvsem preko izvoznih podjetij in cen surovin. Zaradi močne vpetosti v globalne dobavne verige in odvisnosti od tehnološkega sektorja, nihanja na Wall Streetu vplivajo na donosnost slovenskih investicijskih skladov in pokojninskih varčevanj. Prav tako padec dolarja spreminja konkurenčnost evropskega izvoza v ZDA, kar je ključno za slovenske partnerje v Nemčiji.
Cena zlata je v začetku tedna dosegla novo rekordno vrednost, presegla 3.800 ameriških dolarjev za unčo (približno 31,1 grama). Rast cene zlata je letos presegla rast bitcoina in indeksa Dax. Vrednost zlata je v letošnjem letu narasla za približno 45 odstotkov.
Cene zlata so zaradi globalne ekonomske in politične negotovosti dosegle rekordno vrednost 4.000 dolarjev za unčo. Investitorji se obračajo k zlatu kot varno naložbo. Hkrati pa milijarder Paul Tudor Jones napoveduje močan bikovski trend na trgu kriptovalut, podoben letu 1999, ki ga bo poganjala umetna inteligenca in FOMO (strah pred zamujenim).
V Argentini so se spremljali tečaji različnih vrst dolarja, vključno z dolarjem MEP, dolarjem za varčevanje (ahorro), dolarjem za plačila s karticami (tarjeta) in dolarjem CCL. Uradni tečaj dolarja v Banco Nación v Cordobi je bil v prodaji 1.375 pesosov, pri nakupu pa 1.335 pesosov.
USD/JPY je padel na najnižjo raven v zadnjih dveh tednih, blizu 154,50. Zlato se je stabiliziralo v območju med 4.160 in 4.260 dolarji, medtem ko vlagatelji čakajo na prihodnje srečanje Federal Reserve (Fed). Funt šterling se je okrepil proti ameriškemu dolarju, kljub dobrim podatkom o trgu dela v ZDA, saj trgovci še vedno pričakujejo sprostitev denarne politike s strani Fed.
Cena zlata je dosegla zgodovinsko raven 4000 dolarjev za unčo, kar je posledica fiskalne negotovosti, strahu pred spremembami v monetarni politiki ZDA in nakupov centralnih bank. State Street Investment Management napoveduje 75-odstotno verjetnost, da bo zlato do začetka leta 2026 preseglo to raven, pri čemer poudarjajo makroekonomske, geopolitične in strukturne dejavnike, ki vplivajo na rast cene zlata, podobno kot v 70. letih prejšnjega stoletja.
Indeks ameriškega dolarja (DXY) se je po padcu na 98,65 v Aziji močno odbil in se vrnil nad raven 99,00, testiral je najvišje vrednosti srede pri 99,06 v zgodnji Evropi. Medtem se je rast dolarja ustavila, mediji pa so izpostavili jastrebske elemente zapisnika FOMC.
Dogajanje na ameriških borzah in padec vrednosti dolarja imata neposreden vpliv na slovensko gospodarstvo, predvsem preko izvoznih podjetij in cen surovin. Zaradi močne vpetosti v globalne dobavne verige in odvisnosti od tehnološkega sektorja, nihanja na Wall Streetu vplivajo na donosnost slovenskih investicijskih skladov in pokojninskih varčevanj. Prav tako padec dolarja spreminja konkurenčnost evropskega izvoza v ZDA, kar je ključno za slovenske partnerje v Nemčiji.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.