Ciljanje na dva odstotka inflacije je nemogoče, saj uničuje finančno arhitekturo

Ameriška centralna banka (Fed) se spopada s kompleksno situacijo, saj rast gospodarstva ni več nujno povezana z rastjo zaposlovanja. Pričakovanja trga, da bo Fed znižal obrestne mere, da bi preprečil upočasnitev trga dela, ustvarjajo dodatne izzive za centralno banko, ki mora poleg svojega dvojnega mandata skrbeti tudi za finančno stabilnost. Hkrati finančni trgi pozitivno reagirajo na novosti na področju umetne inteligence in trenutno ignorirajo globalne politične nemire, vključno z morebitno zaustavitvijo delovanja ameriške vlade.

V Kanadi se je dolg gospodinjstev povzpel na 3,07 bilijona dolarjev, s čimer je država že petnajsto leto zapored na vrhu držav G7. Dolg, ki vključuje hipoteke, posojila za avtomobile in kreditne kartice, raste hitreje od dohodkov, kar kaže na to, da se ta trend ne bo kmalu ustavil. Medtem pa v Avstraliji Reserve Bank of Australia zanika, da bi njeno spreminjanje obrestnih mer kakorkoli vplivalo na rast cen stanovanj, vendar so nekateri strokovnjaki glede tega skeptični.

Evropska centralna banka (ECB) se pripravlja na morebitno novo krizo državnega dolga v Evropi, saj strukturne težave ostajajo nerešene kljub prejšnjim intervencijam. Medtem se Združene države spopadajo z lastno fiskalno spiralo, saj je bruto dolg dosegel 37 bilijonov dolarjev, kar je enako skupnemu dolgu vseh drugih večjih razvitih držav. Bipartizanska pretirana poraba je državo pripeljala do točke, kjer že en sam odstotek povečanja povprečne obrestne mere državne obveznice povzroči povišanje dolga za stotine milijard dolarjev.