Avstralsko podjetje Jeanswest se sooča z ostrimi kritikami potrošnikov zaradi obsežne uporabe generativne umetne inteligence v svojih spletnih oglasih in na družbenih omrežjih. Kupci so izrazili nezadovoljstvo nad kakovostjo objavljenih podob, ki jih označujejo za neestetske in zavajajoče, saj ne prikazujejo dejanskih izdelkov na resničnih osebah.
Kritiki so opozorili, da uporaba tovrstne tehnologije, ki so jo nekateri poimenovali 'umetno smetišče' (AI slop), spodkopava zaupanje v blagovno znamko. Številni potrošniki poudarjajo, da bi morala uveljavljena modna hiša vlagati v profesionalno fotografijo in resnične modele, namesto da se zanaša na cenejše, a vizualno pomanjkljive algoritmične rešitve.
Odziv javnosti na družbenih omrežjih je bil pretežno negativen, saj so uporabniki slike označili za 'smeti' in 'brezosebne'. Dogodek odpira širšo razpravo o etiki in estetiki uporabe umetne inteligence v modni industriji, kjer je vizualna verodostojnost ključnega pomena za prodajo tekstilnih izdelkov.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
