Srbska pravoslavna cerkev in verniki so praznovali Veliko Gospojino, eden največjih krščanskih praznikov, posvečen Uspenju Presvete Bogorodice. Praznik, znan tudi kot Velika Gospojnina, se praznuje vsako leto 28. avgusta. Praznovanje Uspenja Bogorodice je bilo ustanovljeno leta 528 na željo cesarja Mavrikija, ki je na ta dan premagal Perzijce. Poudarjeno je, da je ta dan še posebej pomemben za ženske.

Srbska pravoslavna cerkev je praznovala Pokrov Presvete Bogorodice, ki ga verniki še posebej častijo kot ženski praznik, posvečen materinski moči in plodnosti. Verujejo, da post in molitve na ta dan prinašajo plodnost, olajšujejo porod in pomagajo pri vzgoji otrok. V Petrovaradinu je bila liturgija ob prisotnosti relikvije pasu Matere Božje.

Srbska pravoslavna cerkev in verniki so praznovali Preobraženje Gospodovo, enega od dvanajstih velikih krščanskih praznikov, ki spominja na Jezusovo preobrazbo pred učenci na gori Tavor. Po ljudskem izročilu naj bi se na ta dan začela spreminjati narava, kar napoveduje prihod jeseni. Verniki verjamejo, da ta dan prinaša srečo in zdravje, zato se izogibajo dremežu in obiskovanju gostiln.