Japonski SoftBank zaključil 40 milijard dolarjev vredno naložbo v OpenAI
Objavljeno: 31. 12. 2025 6:56
Japonska telekomunikacijska in investicijska skupina SoftBank je v celoti izpolnila svojo investicijsko zavezo do ameriškega podjetja OpenAI, ki razvija priljubljeno orodje za umetno inteligenco ChatGPT. Po poročanju poznavalcev razmer in tiskovne agencije CNBC je družba pod vodstvom Masajošija Sona prejšnji teden vplačala zadnji obrok v višini približno 22,5 milijarde ameriških dolarjev. S tem je skupna vrednost naložbe dosegla približno 41 milijard dolarjev, kar predstavlja eno največjih zasebnih financiranj v zgodovini tehnološkega sektorja.
Investicijski proces se je stopnjeval od aprila, ko je SoftBank v OpenAI vložil prvih 7,5 milijarde dolarjev. Po zadnjem kapitalskem vložku bo japonski konglomerat obvladoval približno 11-odstotni lastniški delež v podjetju OpenAI. Poleg SoftBank so v okviru sindiciranega investicijskega kroga sodelovali tudi drugi vlagatelji, ki so skupno prispevali še dodatnih 11 milijard dolarjev. Ta poteza potrjuje strateško usmeritev Masajošija sona, ki v razvoju umetne inteligence vidi ključno priložnost za prihodnjo rast podjetja.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Novica je pomembna za slovenski gospodarski prostor, saj odraža globalne premike kapitala v sektor umetne inteligence, ki neposredno vpliva na digitalno preobrazbo podjetij v Sloveniji. Ker je OpenAI ključni ponudnik tehnologij, ki jih slovenska podjetja integrirajo v svoje delovne procese, stabilnost in financiranje tega podjetja zagotavljata nadaljnji razvoj orodij, dostopnih na našem trgu.
Tajvanski mediji poročajo, da naj bi Tajvan v okviru pogajanj o carinskih sporazumih z ZDA investiral približno 400 milijard dolarjev, kar vključuje tudi 165 milijard dolarjev vredno naložbo podjetja TSMC v ZDA. Gospodarski minister Gong Mingxin je dejal, da dogovor še ni bil dokončno potrjen.
Tajvanski finančni nadzorni organ je objavil spremembe pravil, ki omogočajo dvema državni banki, Chang Hwa Bank in Taiwan Business Bank, da investirata v podjetje TSMC (Taiwan Semiconductor Manufacturing Company). Sprememba je bila potrebna, ker prisotnost predstavnikov državnega investicijskega sklada v upravnih odborih bank prej ni dopuščala te možnosti. S to odločitvijo se bankama odpira možnost vlaganja v eno največjih tajvanskih podjetij.
Japonski tehnološki konglomerat SoftBank Group je dokončal zgodovinsko investicijo v podjetje OpenAI, ki je razvilo klepetalnik ChatGPT. Celotna naložba v vrednosti 40 milijard dolarjev je bila zaključena prejšnji teden s prenosom zadnje tranše v višini približno 22 milijard dolarjev. S tem korakom je SoftBank pridobil približno 11-odstotni lastniški delež v vodilnem podjetju na področju umetne inteligence, kar utrjuje položaj ustanovitelja Masayoshija Sona kot enega najpomembnejših vlagateljev v to tehnologijo.
Investicija je bila strukturirana kot kombinacija neposrednega kapitala in sindiciranega soinvestiranja, njena izvedba pa se je začela že v začetku leta 2024. Del sredstev bo OpenAI namenil za ambiciozne infrastrukturne projekte, vključno z razvojem podatkovnih centrov, kot je projekt Stargate. SoftBank je za financiranje tega posla pred kratkim prodal svoj 5,8 milijarde dolarjev vreden delež v proizvajalcu čipov Nvidia, kar kaže na strateški premik k neposrednemu lastništvu v razvijalcih algoritmov umetne inteligence. Po zadnjih ocenah se vrednost podjetja OpenAI na trgu giblje med 300 in 500 milijardami dolarjev.
Cene plemenitih kovin so na svetovnih trgih doživele oster popravek navzdol, potem ko je čikaška blagovna borza (CME) nepričakovano zvišala zahteve po kritju (margin requirements) za terminske pogodbe. Odločitev borze, namenjena obvladovanju ekstremne volatilnosti, je sprožila množične razprodaje, pri čemer je cena zlata v enem dnevu upadla za 4,5 odstotka. Še večji pritisk je občutil trg srebra, kjer se je vrednost po doseženem zgodovinskem vrhu nad 84 dolarji za unčo znižala za približno 8 odstotkov, v določenih trenutkih trgovanja pa celo za 9 odstotkov, ko je padla pod mejo 71 dolarjev.
K padcu cen je poleg tehničnih ukrepov borze prispevalo tudi domnevno umirjanje geopolitičnih napetosti, kar je zmanjšalo povpraševanje po varnih naložbah. Do preobrata je prišlo v obdobju izrazite tržne evforije, ko so mali vlagatelji na spletnih platformah poročali o nevzdržni rasti in tveganju pregrevanja trga. Skladno z odločitvijo CME so se zvišale kritne zahteve za večino kovinskih pogodb, kar je investitorje prisililo v zapiranje pozicij ali zagotavljanje dodatnega kapitala, to pa je povzročilo največji dnevni padec nekaterih skladov s srebrom v zadnjih petih letih.
Podjetje 威剛 je v tretjem četrtletju doseglo rekordne rezultate, s čistim dobičkom na delnico (EPS) v višini 5,57 NT$. Kumulativni EPS za prvih devet mesecev je znašal 10,08 NT$. 美時 je poročal o čistem dobičku po davkih v prvih treh četrtletjih v višini 3,59 milijarde NT$, kar pomeni 13,82 NT$ EPS, medtem ko je EPS v tretjem četrtletju znašal 5,53 NT$. 興富發 je v tretjem četrtletju ustvaril 1,52 milijarde NT$ čistega dobička po davkih, kar je 0,72 NT$ na delnico.
Zaradi geopolitičnih napetosti in pričakovanj o znižanju obrestnih mer s strani ameriške centralne banke (FED), je svetovni trg plemenitih kovin vstopil v super cikel. Cena zlata je prvič presegla 4.400 ameriških dolarjev na unčo, srebro pa je prav tako doseglo rekordno vrednost. Tudi cene platine in paladija so zrasle zaradi povečanega povpraševanja v industriji. Na Tajvanu so se odzvale delnice podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo plemenitih kovin, med njimi 光洋科 (imenovana v originalnem članku, transliteracija).
Novica je pomembna za slovenski gospodarski prostor, saj odraža globalne premike kapitala v sektor umetne inteligence, ki neposredno vpliva na digitalno preobrazbo podjetij v Sloveniji. Ker je OpenAI ključni ponudnik tehnologij, ki jih slovenska podjetja integrirajo v svoje delovne procese, stabilnost in financiranje tega podjetja zagotavljata nadaljnji razvoj orodij, dostopnih na našem trgu.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.