Uporaba umetne inteligence prinaša skrite podnebne stroške zaradi velike porabe energije in vode

Članki obravnavajo vpliv umetne inteligence na različnih področjih. Razpravljajo o tem, kako blokovna veriga lahko pomaga pri preverjanju resničnosti v spletnem okolju, kjer umetna inteligenca ustvarja vsebino. Kitajska uvaja stroge predpise za sisteme umetne inteligence, ki morajo upoštevati socialistične vrednote. CIO morajo prevzeti vodilno vlogo pri eksperimentiranju z umetno inteligenco, podjetja pa se morajo zavedati tveganj in koristi razvoja umetne inteligence.

Naraščajoče potrebe po procesni moči za umetno inteligenco so sprožile obsežno gradnjo podatkovnih centrov, ki močno obremenjujejo naravne vire. Podatkovni center s kapaciteto 100 megavatov dnevno porabi približno dva milijona litrov vode, kar v sušnih območjih Združenih držav Amerike že povzroča konflikte med lokalnimi skupnostmi in tehnološkimi podjetji. Več kot dve tretjini novih centrov, zgrajenih po letu 2022, se nahaja na območjih z visokim vodnim stresom, kar ogroža lokalno oskrbo s pitno vodo in povzroča dvig cen električne energije za končne uporabnike. Kot odgovor na energetske izzive se industrija preusmerja k malim modularnim reaktorjem (SMR) in inovativnim vetrnim tehnologijam. Podjetje Brookfield prek svoje podružnice Westinghouse napoveduje uporabo jedrske energije za pogon lastnih oblakov, medtem ko podjetje Airloom razvija nizke, stroškovno učinkovite vetrne turbine. Ti premiki kažejo na nujno potrebo po stabilni, t.i. bazni energiji, ki bi omogočila delovanje sistemov umetne inteligence brez prekinitve, hkrati pa zmanjšala ogljični odtis tehnološkega sektorja, ki se sooča z omejitvami tradicionalnih obnovljivih virov.

Leto 2025 zaznamujejo pomembni pravni premiki na področju varovanja okolja, saj so podnebne tožbe po vsem svetu dosegle trinajst ključnih zmag. Deset let po sklenitvi Pariškega sporazuma in precedenčnem primeru Urgenda na Nizozemskem so sodišča ponovno odločila o ustavljanju projektov na fosilna goriva ter zahtevala revizijo nezadostnih državnih podnebnih načrtov. Pravni strokovnjaki poudarjajo, da se vzpostavlja nova globalna pravna arhitektura, ki države in korporacije sili k hitrejšemu zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Znanstvene raziskave in nove publikacije hkrati opozarjajo na nujnost takojšnjih ukrepov, saj energetski sektor, ki vključuje promet, ogrevanje in industrijo, predstavlja kar 75 odstotkov svetovnih emisij. Strokovnjaki, med njimi NASA-in James Hansen, opozarjajo, da se desetletja stara svarila o vplivu človekovih dejavnosti na podnebje uresničujejo v obliki ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so uničujoči gozdni požari v Kanadi in katastrofalne poplave v Južni Aziji. Kljub resnosti razmer primeri iz Norveške, ki 98 odstotkov električne energije pridobi iz obnovljivih virov, in okrevanje koralnih grebenov na Fidžiju nudijo upanje za učinkovito prilagajanje na podnebne spremembe. Razprava v strokovni javnosti se širi tudi na koncept antropocena oziroma tehnocena, kar poudarja neizbrisen pečat, ki ga človeška tehnologija in dejavnost puščata na planetu.