Genetika ni edini napovedovalec prihodnosti: vloga genov, vzgoje in naključja

Azijske gospodarske velesile so leto 2025 zaključile z ugodnimi kazalniki, ki napovedujejo nadaljnjo širitev v prihodnjem letu. Indija je uradno prehitela Japonsko in postala četrto največje gospodarstvo na svetu z bruto domačim proizvodom v višini 4,18 bilijona ameriških dolarjev. Država se nahaja v t.i. fazi 'Zlatolaske' (Goldilocks), ki jo zaznamujejo visoka gospodarska rast, nizka inflacija in robustno bančno poslovanje. Indijska vlada pod vodstvom stranke BJP za leto 2026 načrtuje nove reforme za olajšanje poslovanja in spodbujanje zasebnih naložb. Vietnam je v istem obdobju uspešno zaključil petletni načrt socialno-ekonomskega razvoja, pri čemer so proračunski prihodki do sredine decembra dosegli 94 milijard dolarjev. Država se pospešeno vključuje v svetovno trgovino, pri čemer so prihodki iz uvozno-izvoznih dejavnosti narasli za 9 odstotkov. Vietnam se po trenutnih projekcijah uvršča na pot, da postane eno izmed 30 največjih gospodarstev na svetu, k čemur prispevajo predvsem močne neposredne tuje naložbe in učinkovito makroekonomsko upravljanje. Nekoliko bolj previdne so napovedi v Južni Koreji, kjer guverner centralne banke Rhee Chang-yong napoveduje 1,8-odstotno gospodarsko rast. Čeprav številka odraža okrevanje po lanskem upadu, Rhee opozarja na strukturne razlike med sektorji. Rast poganja predvsem polprevodniški cikel, medtem ko preostali deli gospodarstva beležijo nižjo, 1,4-odstotno rast. Vse tri države se bodo v prihodnje morale spopadati z geopolitičnimi negotovostmi in morebitnimi novimi carinskimi omejitvami na globalnem trgu.

Poročilo MaintainX razkriva naraščajočo uporabo napovednega vzdrževanja in umetne inteligence v industriji, vendar opozarja na obstoječe izzive, kot so starajoča se oprema in pritiski glede stroškov.

Članki obravnavajo različne vidike znanosti in informacij v današnji družbi. Eden izpostavlja, kako so znanstvene revije vplivale na razvoj znanosti, a jo zdaj morda ovirajo. Drugi se osredotoča na to, kako lahko filozofi obnovijo zaupanje v znanost v svetu, preplavljenem z informacijami, vključno z dezinformacijami. Tretji pa poroča o zbirki lažnih novic, ki jo je pridobila Univerza Johns Hopkins, in poudarja pomen prepoznavanja in razumevanja lažnih informacij.