Tehnološki gigant Google je začel uvajati obsežne posodobitve za svojo e-poštno storitev Gmail, ki jo uporablja več kot tri milijarde ljudi po vsem svetu. Osrednja novost je integracija modela umetne inteligence Gemini 3, ki platformo spreminja v proaktivnega osebnega pomočnika. Nove funkcije uporabnikom omogočajo samodejno povzemanje dolgih dopisovanj, pomoč pri sestavljanju osnutkov sporočil ter prednostno razvrščanje e-pošte, kar naj bi zmanjšalo preobremenjenost z informacijami. Poleg tehničnih izboljšav je podjetje omogočilo tudi možnost spreminjanja e-poštnih naslovov.
Kronologija dogodkov
-
8. jan. 2026 :
Začetek uvajanja funkcij Gemini v Gmail.
Google je začel uvajati prve funkcije s pogonom Gemini za uporabnike v ZDA in naročnike paketov Google AI Pro ter Ultra. Ta korak je predstavljal začetek popolne preobrazbe uporabniške izkušnje z umetno inteligenco, pri čemer so postale nekatere napredne storitve plačljive.
Kljub povečani produktivnosti, ki jo obljubljajo nova orodja, se v javnosti pojavljajo pomisleki glede varovanja zasebnosti. Ker umetna inteligenca analizira vsebino poštnih predalov za generiranje povzetkov in odgovorov, strokovnjaki opozarjajo na vprašanje obdelave osebnih podatkov. Google te spremembe predstavlja kot nujno evolucijo storitve, ki bo uporabnikom prihranila čas, vendar pa uvajanje umetne inteligence neposredno v zasebno komunikacijo prinaša nove izzive za nadzor nad podatki.
Posodobitev je sprva na voljo predvsem uporabnikom v Združenih državah Amerike in naročnikom posebnih paketov umetne inteligence. Google s tem korakom utrjuje svojo pozicijo v tekmi na področju generativne umetne inteligence, kjer poskuša Gemini postati nepogrešljiv del vsakodnevnih digitalnih opravil. Uporabniki so zdaj pred izbiro, ali bodo sprejeli nove pogoje in zmogljivosti, ki jih prinaša umetna inteligenca, ali pa bodo ostali pri tradicionalnih načinih uporabe e-pošte.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
