Objavljeno: 20. 1. 2026 6:42
Nenavadno močan sončev vihar je v ponedeljek, 19. januarja, povzročil izjemen naravni pojav polarnega sija, ki je bil viden nad celotnim ozemljem Nemčije. Svetlobni spektakel, ki je običajno omejen na severne predele Skandinavije, Aljaske in Kanade, se je tokrat raztezal od nemškega severa pa vse do Alp na jugu države. Opazovalci so poročali o barvitem nebu, ki so ga nekateri opisali kot "mavrico sredi noči".
Geomagnetni vihar, ki je posledica močnih izbruhov na Soncu, je dosegel drugo najvišjo stopnjo intenzivnosti. Čeprav so vizualni učinki navdušili prebivalce, so strokovnjaki opozorili, da tovrstne geomagnetne erupcije s seboj prinašajo tudi tveganja za morebitne motnje v delovanju elektronskih naprav in komunikacijskih sistemov. Pojav je v Nemčiji veljal za izjemno redek dogodek zaradi svoje geografske širine.
Znanstveniki pojasnjujejo, da je bila gostota delcev v oblaku erupcije dovolj velika, da je polarni sij prodrl globoko v srednjo Evropo. Dogodek je pritegnil pozornost številnih fotografov in astronomov, ki so dokumentirali ta nevsakdanji nebesni fenomen. Kljub lepoti pojava pa intenzivnost sončevega vetra zahteva stalno spremljanje vplivov na satelitsko tehnologijo in električna omrežja na Zemlji.
"Bilo je kot mavrica sredi noči."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Več o ocenjevanju virov.
Dogodek je zanimiv za slovenske bralce, saj Nemčija leži v srednji Evropi in so podobni geomagnetni pojavi ob takšni intenzivnosti pogosto vidni tudi v Sloveniji. Prav tako močni sončevi viharji vplivajo na delovanje satelitov in komunikacijskih omrežij, kar ima lahko čezmejne tehnološke posledice.
23. dec 13:56
Močan sončni izbruh in jasna noč sta omogočila redek pojav polarnega sija nad jugozahodom Nemčije, vključno s Stuttgartom. Vijolični odtenki so obarvali nočno nebo in navdušili opazovalce.
11. jan 18:42
Zemljo je v noči na torek zadela močna geomagnetna nevihta, ki je bila že druga v letošnjem januarju. Po podatkih Laboratorija za sončno astronomijo Inštituta za vesoljske raziskave (IKI) pri Ruski akademiji znanosti je dogodek povzročil izjemno intenzivno polarno svetlobo oziroma auroro borealis. Pojav je bil po navedbah strokovnjakov nepričakovano močan in viden na precej nižjih geografskih širinah kot običajno. Znanstveniki so ob nevihti zabeležili visoko stopnjo geomagnetnih motenj, ki so posledica povečane sončeve aktivnosti. Čeprav so tovrstni pojavi v določenih ciklih običajni, je bila tokratna magnituda izstopajoča za začetek leta 2026. Polarni sij je dosegel spodnje meje geografskih širin, ki jih takšni pojavi redko dosežejo, kar je opazovalcem po svetu omogočilo redek vizualni spektakel. Laboratorij za solarno astronomijo še naprej spremlja stanje, saj sončeva aktivnost neposredno vpliva na tehnološko infrastrukturo na Zemlji. Kljub intenzivnosti pojava za zdaj ni poročil o večjih težavah v komunikacijskih omrežjih ali pri delovanju satelitskih sistemov, ki so ob tovrstnih nevihtah najbolj izpostavljeni.
30. sep 6:14
Zemlja je v zadnjih dvajsetih letih postala temnejša, saj odbija manj sončne svetlobe. Ta trend je posebej opazen na severni polobli. Razlogi za to so številni, med drugim taljenje morskega ledu in zmanjšanje okoljevarstvenih ukrepov. Raziskava, ki jo je izvedla NASA, temelji na analizi satelitskih podatkov in ugotavlja, da se je odbojnost Zemlje zmanjšala med letoma 2001 in 2024.
28. sep 11:06
Z uporabo vesoljskega teleskopa James Webb so znanstveniki odkrili polarne svetlobe na rjavi pritlikavki SIMP-0136, nebesnem telesu med planetom in zvezdo. To je šele tretjič, da so opazili ta pojav zunaj Zemlje, kar dodatno osvetljuje dinamiko atmosfere teh nenavadnih objektov.
12. nov 21:05
Po nepričakovanem spektaklu polarnega sija nad Nizozemsko, ki ga je strokovnjak za vreme Wouter van Bernebeek opisal kot najlepšega v letu, obstaja možnost za ponovitev, ki bo morda še bolj impresivna. Tisti, ki so zamudili prejšnjo predstavo, imajo novo priložnost.
11. jan 6:42
Med Berlinom in Dresdnom se razprostira največja umetno ustvarjena vodna pokrajina v Evropi, ki je nastala na območju nekdanjih rudniških kopov. Čeprav so jezera v poletnih mesecih priljubljena točka za kopanje in rekreacijo, v zimskem obdobju ponujajo povsem drugačno izkušnjo. Obiskovalci imajo v tem času to deloma puščavsko regijo praktično zase, kar omogoča miren umik v naravo stran od mestnega vrveža. Preobrazba nekdanjih rudnikov rjavega premoga v Lužiško pojezerje predstavlja enega največjih okoljskih projektov v Nemčiji. Pozimi pokrajina razkrije svojo surovo lepoto, kjer se prepletajo industrijska dediščina in naravna regeneracija. Regija, ki leži med zveznima deželama Saško in Brandenburg, privablja predvsem tiste, ki iščejo sprostitev in tišino. Zimski turizem v Lužiškem pojezerju poudarja kontrast med preteklostjo rudarstva in sedanjo vlogo rekreacijskega središča. Kljub nizkim temperaturam območje ostaja privlačno zaradi edinstvenih razgledov na prostrana vodna ogledala in specifično vegetacijo, ki se prilagaja umetno ustvarjenemu okolju.
Dogodek je zanimiv za slovenske bralce, saj Nemčija leži v srednji Evropi in so podobni geomagnetni pojavi ob takšni intenzivnosti pogosto vidni tudi v Sloveniji. Prav tako močni sončevi viharji vplivajo na delovanje satelitov in komunikacijskih omrežij, kar ima lahko čezmejne tehnološke posledice.
