Julio Iglesias za svojo obrambo najel znanega kazenskega odvetnika Choclána

Nekdanji direktor francoske službe za zunanje obveščevalne dejavnosti (DGSE) Bernard Bajolet je bil na sodišču v Bobignyju obsojen na enoletno pogojno zaporno kazen zaradi pomoči pri poskusu izsiljevanja poslovneža Alaina Duménila. Sodišče je v četrtek, 8. januarja, razsodilo, da je Bajolet odobril nezakonito operacijo, s katero so obveščevalci leta 2016 skušali od poslovneža pridobiti finančna sredstva. Operacija je vključevala metode, ki jih je sodišče označilo za šokantne in nesprejemljive za državno institucijo. Spor izvira iz prepričanja obveščevalne službe, da jih je Duménil v preteklosti ogoljufal pri upravljanju njihovih tajnih skladov. Agentje so marca 2016 na pariškem letališču na poslovneža izvajali pritisk in od njega zahtevali vračilo več milijonov evrov. Čeprav je Bajolet trdil, da je deloval v državnem interesu, je sodišče presodilo, da njegova funkcija ne opravičuje uporabe prisilnih sredstev zunaj zakonskih okvirov. Obsodba nekdanjega visokega funkcionarja predstavlja redek pravni epilog v dejavnostih francoskih obveščevalnih krogov. Sodišče je s tem poudarilo pomen nadzora nad državnimi organi in njihovo odgovornost pred zakonom, ne glede na naravo njihovega dela. Alain Duménil je po izreku sodbe izrazil zadovoljstvo, saj primer po njegovem mnenju dokazuje, da nobena institucija ne sme delovati nad pravosodnim sistemom.

Carlos Alcaraz González, oče španskega teniškega igralca Carlosa Alcaraza, je izjavil, da ima "vsak pravico do svojega mnenja" glede nedavne prekinitve sodelovanja njegovega sina z Juanom Carlosom Ferrerom, ki je bil njegov trener zadnjih sedem let. Prekinitev sodelovanja je sprožila precejšnjo pozornost v svetu tenisa.

V Italiji so se z začetkom leta 2026 močno zaostrile politične napetosti glede napovedanega referenduma o reformi pravosodja. Ker parlamentu ob sprejetju reforme ni uspelo doseči dvotretjinske večine, je ljudsko glasovanje postalo obvezno, vprašanje datuma izvedbe pa je postalo predmet strateških prepirov. Italijanska vlada si prizadeva za čim zgodnejši termin, medtem ko opozicija in Visoki svet sodstva (CSM) poskušata postopek zavleči. Nasprotniki reforme želijo s podaljševanjem rokov ohraniti trenutni sistem volitev v sodniške organe in se izogniti novim pravilom, ki bi omejila vpliv interesnih skupin znotraj sodstva. Kampanja se je začela z ostrimi obtožbami o zavajanju javnosti, saj so se na železniških postajah pojavili plakati z napisi, da reforma sodnike podreja politiki, kar zagovorniki sprememb označujejo za neresnico. Sporne vsebine trdijo, da reforma krši neodvisnost sodstva, čeprav 104. člen italijanske ustave ostaja nespremenjen. Zagovorniki reforme, vključno s stranko Forza Italia in fundacijo Luigi Einaudi, so te navedbe označili za informacijsko prevaro in poudarjajo, da je ločitev sodniških in tožilskih karier nujen korak za ozdravitev sistema. Končno odločitev o datumu referenduma, ki bo predvidoma marca, bo moral sprejeti predsednik države Sergio Mattarella.